Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V predmetnem prekrškovnem postopku gre za nezapleteno dejansko stanje in bo sodišče dejstva ugotavljalo tudi po uradni dolžnosti, ob upoštevanju načela materialne resnice. Uresničevanje pravice tožnika do sodnega varstva, kar je namen BPP, zato brez zastopanja po zagovorniku, ne bo prizadeto.
Tožba se zavrne.
1. Z izpodbijano odločbo, št. BPP 377/2019-7 z dne 25. 7. 2019, je Okrožno sodišče v Kopru zavrnilo prošnjo tožeče stranke (v nadaljevanju tudi prosilec) za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je vložila dne 27. 6. 2019. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedlo, da je prosilec za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) v prošnji navajal, da BPP potrebuje kot pravno svetovanje in zastopanje v zadevi opr. št. PR 207/2019, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Postojni. Kot morebitnega izvajalca storitve BPP je predlagal odvetnico A..
2. Tožena stranka je ugotovila, da je prosilec slovenski državljan, ki je na podlagi odločbe Centra za socialno delo Primorsko-Notranjska, št. 1231-1787/2018-POSTO-0 z dne 4. 1. 2019, upravičen do denarne socialne pomoči. 3. Na podlagi obdolžilnega predloga, št. 2240-261/2019/1 z dne 30. 5. 2019, se zoper prosilca na Okrajnem sodišču v Postojni vodi postopek o prekršku pod opr. št. PR 207/2019. Iz opisa dejanja izhaja, da je prosilec dne 21. 4. 2019 kršil določila Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) s tem, da ni vozil po desnem smernem vozišču glede na dovoljeno smer vožnje; kot voznik, za katerim je vozilo policijsko vozilo, ki je dajalo znak ''modra svetilka in kratek zvočni znak s sireno'', ni postopno zmanjšal hitrosti in ustavil ob cesti ali zunaj vozišča; ter je vozil vozilo v cestnem prometu pod vplivom psihoaktivnih zdravil, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo; z vsem tem pa storil prekrške po petem odstavku 37. člena ZPrCp, desetem odstavku 101. člena ZPrCp in tretjem odstavku 106. člena ZPrCp. Prosilcu je bila prepovedana nadaljnja vožnja in proti potrdilu začasno odvzeto vozniško dovoljenje.
4. Iz opisa dejanja, ki se očita prosilcu je razvidno, da obravnavani postopek o prekršku ni zapleten in da ne gre za obravnavanje obsežnih in zapletenih dejanskih in pravnih vprašanj ter da torej ni okoliščin, ki bi narekovale, da se prosilcu zagotovi strokovna pomoč pri njegovi obrambi. Poleg tega se v postopku v prekršku dejstva, ki so pomembna za izdajo odločbe, ugotavljajo po uradni dolžnosti in v skladu z načelom materialne resnice. Okoliščine oziroma dejstva v predmetni zadevi so takšna, da ne zadostijo objektivnim pogojem iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Tožena stranka je zato prošnjo prosilca zavrnila, ne da bi presojala ali izpolnjuje tudi subjektivni kriterij, to je finančne in premoženjske pogoje po 13. in 19. členu ZBPP, ki morajo biti z objektivnimi pogoji izpolnjeni kumulativno.
5. Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke, s katero je bila zavrnjena njena zahteva za brezplačno pravno pomoč. V tožbi navaja, da izpolnjuje vse pogoje za brezplačno pravno pomoč odvetnika za vodenje in zastopanje v navedeni zadevi. Je brez premoženja, ima nizke dohodke in pokojnino, ter prejema socialno pomoč, zato meni, da ji odvetnik pripada.
6. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.
7. Tožba ni utemeljena.
8. V obravnavani zadevi je sporno, ali je podan objektivni pogoj po 24. členu ZBPP za odobritev BPP kot pravno svetovanje in zastopanje tožeče stranke v prekrškovni zadevi PR 207/2019, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Postojni.
9. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva ali nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj, oziroma je pričakovan izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.
10. Tožena stranka svojo odločitev utemeljuje z navedbami, da upoštevajoč podatke zadevnega prekrškovnega spisa - obdolžilnega predloga Policijske uprave Koper, Postaje prometne policije Koper z dne 30. 5. 2019, ocenjuje, da gre za obravnavo prekrškov, ki niso zapleteni ter da ne gre za obravnavanje obsežnih in zapletenih dejanskih in pravnih vprašanj, ki bi narekovala, da se prosilcu zagotovi strokovna pomoč pri njegovi obrambi. Sklicuje se tudi na to, da se v postopku pred sodiščem dejstva, ki so pomembna za izdajo odločbe, ugotavljajo po uradni dolžnosti in v skladu z načelom materialne resnice.
11. Sodišče se pridružuje stališču organa za BPP v izpodbijani odločbi. V obravnavani prekrškovni zadevi gre za prekrške po 37., 101. in 160. členu ZPrCp, za katere je zagrožena globa ter izrek kazenskih točk. Tudi po mnenju sodišča ne gre za obravnavo zapletenih pravnih in dejanskih vprašanj in zato ni videti okoliščin, ki bi narekovale, da se tožeči stranki, kot obdolženemu za prekršek, zagotovi strokovna pomoč pri njeni obrambi. Okoliščin, ki bi narekovale strokovno pomoč v postopku, tudi ni videti zato, ker tožeča stranka kakšnih posebnih okoliščin v prošnji za BPP niti ni navajala. Tudi v tožbi navaja le, da se sama ne zna braniti v navedeni zadevi.
12. Sodišče poudarja, da gre v predmetnem prekrškovnem postopku za nezapleteno dejansko stanje in da bo sodišče, kot je izpostavil že organ za BPP v izpodbijani odločbi, v tem sodnem postopku dejstva ugotavljalo tudi po uradni dolžnosti ob upoštevanju načela materialne resnice (68. člen Zakona o prekrških, ZP-1). To pomeni, da bo predlagane priče prvenstveno zasliševalo sodišče in v skladu z načelom materialne resnice tudi ugotavljalo vsa pomembna dejstva in okoliščine in s tem v zvezi pričam postavljalo vprašanja. Sodišče bo tudi lahko izvedlo druge dokaze, za katere bo ocenilo, da so relevantni za obravnavano zadevo. Glede na navedeno, po presoji sodišča uresničevanje pravice tožeče stranke do sodnega varstva, kar je namen BPP, brez zastopanja po zagovorniku ne bo prizadeto, saj so okoliščine oziroma dejstva o zadevi, v kateri tožeča stranka prosi za dodelitev BPP, na podlagi 24. člena ZBPP utemeljeno ocenjena kot takšna, ki ne zadostijo v tej določbi navedenim (objektivnim) pogojem za njeno odobritev.
13. Sodišče dodaja, da je zaradi pomanjkljivosti tožbe tožečo stranko pozvalo k njeni dopolnitvi. Na poziv sodišča se tožeča stranka ni odzvala, zato je odločalo na podlagi podatkov iz spisa. Sodišče nadalje dodaja, da subjektivni pogoj, to je finančni položaj tožeče stranke, na odločitev o stvari ne more vplivati, glede na to, da v zadevi niso izpolnjeni objektivni pogoji za dodelitev BPP. Kakor je bilo tožeči stranki že pojasnjeno, je za odobritev BPP treba izpolnjevati tako subjektivne kot objektivne pogoje. Zgolj to, da tožeča stranka prejema nizke dohodke ter socialno pomoč, za odobritev BPP namreč ne zadostuje, kolikor okoliščine zadeve, v kateri je ta zaprošena, ne zadostijo objektivnim pogojem iz 24. člena ZBPP.
14. Po vsem povedanem sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo. Sodišče je v upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave, saj tožeča stranka, kot je že navedeno v tej obrazložitvi, v tožbi ni navedla nobenih novih dejstev oziroma novih dokazov, ki bi bili pomembni za odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).