Jedro

V postopku delitve stvari je bistveno zagotoviti, da prejme vsak od solastnikov toliko, kot mu na račun solastninskega deleža pripada.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se nepremičnina parcela 57/9 k.o. X, v solasti udeležencev vsakega do 1/2, razdruži tako, da se delitev opravi s prodajo stvari in z razdelitvijo izkupička; prodaja se bo opravila po določbah 10. poglavja Zakona o nepravdnem postopku, če bosta to predlagala oba udeleženca najkasneje v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa, po poteku tega roka pa lahko vsak udeleženec predlaga prodajo po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju; predlog za delitev premičnega premoženja je sodišče zavrnilo; ugotovilo, da znašajo skupni stroški postopka 1.239,40 EUR in sta jih dolžna nositi udeleženca vsak do 1/2, pri čemer je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici povrniti 568,70 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi; glede morebitnih preostalih stroškov pa je odločilo, da jih udeleženca nosita sama.

2. Zoper sklep je nasprotni udeleženec vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog zavrže ali zavrne, podredno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da ni bilo soglasja udeležencev o fizični delitvi stavbe, o načinu delitve in s tem povezanimi stroški ter je v posledici zmotno uporabilo materialno pravo. Iz notarskega zapisa sporazuma o ugotovitvi deležev na skupnem premoženju in o razdelitvi premoženja, ustvarjenega v času trajanja zakonske zveze, z dne 12.3.2008, izhaja, da si udeleženca stanovanjsko hišo razdelita tako, da si jo fizično razdelita na dve stanovanjski enoti, tako, da v srednji etaži prebiva predlagateljica z mladoletnimi otroki, v spodnji etaži pa si stanovanjske prostore uredi nasprotni udeleženec. Dogovorila sta se tudi, da vse stroške nastale s popravilom ali adaptacijo skupnih delov in naprav poravnata vsak do 1/2. To pa pomeni, da sta si udeleženca že razdelila stanovanjsko hišo oziroma sta se že dogovorila, da se nepremičnina razdruži v naravi, na način kot izhaja iz sporazuma. Sodišče tudi ni ugotovilo, da nasprotni udeleženec v hiši živi in da ima zato interes, da se dejansko realizira dogovorjena fizična delitev. Da je način delitve solastne stvari po sporazumu potrebno upoštevati, je mogoče sklepati tudi iz sklepa II DoR 325/2012 z dne 22.11.2012. Odločitev sodišča je tako v nasprotju s sodno prakso, kar pomeni poseg v pravico nasprotnega udeleženca do enakega varstva pravic in v načelo enakosti po 22. in 14. členu Ustave RS. Odločitev je tudi v nasprotju z listino v spisu, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku. Navedeni sporazum pa je sodišče upoštevalo pri odločanju o delitvi in načinu delitve premičnih stvari in v tem obsegu predlog (nasprotnega udeleženca) zavrnilo. Odločitev je napačna, saj je sodišče zmotno štelo, da spadajo vse premične stvari pod pohištvo. Civilna delitev je v vsakem primeru podrejena fizični delitvi, sodišče pa ni izključilo vseh možnosti za delitev v naravi - npr. z izplačilom razlike v vrednosti. Fizična delitev bi se lahko opravila z delitvijo na stanovanjsko in nestanovanjsko enoto, z izplačilom razlike v vrednosti. Sodišče možnosti za takšno delitev ni preučevalo, niti ni nasprotnemu udeležencu ponudilo možnosti, da razliko v vrednosti, če bi sploh obstajala, predlagateljici izplača. Zmotno je stališče, da fizična delitev v naravi ni mogoča, ker sodišče ne more udeležencema naložiti plačila stroška adaptacije, če tega stroška udeleženca prostovoljno ne sprejmeta - obveznost plačila in tudi izvedbe adaptacije namreč izhaja že iz sporazuma. Sodišče je kršilo tudi pravico nasprotnega udeleženca do zasebne lastnine (33. člen Ustave), saj bo nasprotni udeleženec ostal brez svoje nepremičnine, brez svojega doma.

3. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. S sporazumom o ugotovitvi deležev na skupnem premoženju in o razdelitvi premoženja, ustvarjenega v času trajanja zakonske zveze z dne 12.3.2008 (priloga A2), sta udeleženca med drugim ugotovila, da sta skupno premoženje (tudi stanovanjsko hišo, stoječo na parc. št. 57/9, k.o. X, s pripadajočim zemljiščem), ustvarila po enakih deležih in se dogovorila "da si stranki stanovanjsko hišo fizično razdelita na dve samostojni stanovanjski enoti, s tem, da postaneta oba solastnika navedene nepremičnine, vsak do 1/2", pa tudi, da bosta po razvezi zakonske zveze živela ločeno, vsak v svoji stanovanjski enoti (v srednji etaži predlagateljica z otroki, v spodnji etaži pa nasprotni udeleženec). Iz povedanega je razvidno, da sta udeleženca s tem (iz režima skupnega premoženja) ustvarila solastninsko skupnost, ne pa izključno lastnino. Iz sporazuma tudi jasno izhaja, da sta z njim (poleg ostalega) uredila le način uporabe solastne nepremičnine, solastnina pa je ostala nerazdružena. Sklicevanje na sklep VS RS II DoR 325/2012, ni pravno upoštevno, saj zadeva ni primerljiva s konkretno (1). Odločitev (o neupoštevanju sporazuma) tako ni v nasprotju s sodno prakso in sodišče prve stopnje tudi ni kršilo ustavnih pravic, kot jih izpostavlja pritožba, niti ni zagrešilo očitane bistvene kršitve določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

6. Če se solastniki ne morejo sporazumeti, v skladu z drugim odstavkom 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), o načinu delitve stvari odloči sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek). Če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča, niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda ali razdeli kupnina (civilna delitev; četrti odstavek). Na predlog solastnika lahko sodišče odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče (peti odstavek).

7. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo (na podlagi izvedenskega mnenja in dejanskega stanja v naravi - gre za enodružinsko stanovanjsko hišo), da razdelitev solastnine (v etažno lastnino) ni možna brez določenih posegov v objekt, ki bi bili povezani z nastankom stroškov v višini okoli 12.500,00 EUR. Brez dodatnih stroškov in vlaganj (predvsem na račun ločitve instalacij) s fizično delitvijo ne bi nastali dve samostojni ločeni enoti. Upoštevaje uveljavljeno stališče sodne prakse, da je za presojo, ali je stvar fizično deljiva, odločilno stanje ob delitvi in da s sodno odločbo ni mogoče nadomestiti soglasja solastnika, ki nasprotuje predelavi, ki bi omogočila fizično delitev (2), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da fizična delitev nepremičnine ni mogoča. Predlagateljica se namreč ni strinjala s predelavo nepremičnine, ki bi omogočila njeno fizično delitev, niti ni želela nositi s tem povezanih stroškov, nasprotni udeleženec pa je bil pripravljen kriti le 1/2 le-teh.

8. Nasprotni udeleženec ni pokazal dejanskega interesa za prevzem celotne nepremičnine - formalno ga je sicer izrazil, vendar je bil predlagateljici pripravljen izplačati le 10.000,00 EUR (3), pa še to v obrokih (list. št. 23), na kar predlagateljica ni pristala. V postopku delitve stvari pa je bistveno zagotoviti, da prejme vsak od solastnikov toliko kot mu na račun solastninskega deleža pripada - s ponujenim izplačilom pa v konkretnem primeru temu ne bi bilo tako. Upravičeno zato sodišče prve stopnje stvari (nepremičnine) ni delilo po določbi petega odstavka 70. člena SPZ.

9. Glede na povedano je prišla v poštev le odločitev, kot jo je sodišče sprejelo - da se stvar proda in razdeli kupnina (četrti odstavek 70. člena SPZ). S takšno odločitvijo nasprotnemu udeležencu ni bila kršena pravica do zasebne lastnine. Solastna stvar mu ni bila odvzeta, odločeno je le bilo, da bo namesto solastninskega deleža v naravi, prejel njegovo denarno vrednost (doseženo na dražbi (4)).

10. Predlog (nasprotnega udeleženca) za delitev premičnega premoženja je sodišče prve stopnje upravičeno zavrnilo glede na to, da sta udeleženca (drugače kot nepremično premoženje) premičnine s sporazumom razdelila v naravi - predlagateljica je prevzela v izključno last in posest pohištvo v srednji etaži stanovanjske hiše, nasprotni udeleženec pa je prejel vse preostalo premično premoženje (5). Če si predlagateljica lasti več kot je bilo dogovorjeno, ima nasprotni udeleženec v zvezi s tem na razpolago druga pravna sredstva, in ne postopek za delitev stvari (ki so bile že razdeljene).

11. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

(1) Revizija je bila dopuščena glede vprašanja učinkov med solastniki zunajsodno sklenjenega sporazuma o načinu delitve solastnine v času odprtega nepravdnega postopka za delitev solastnega premoženja, v konkretni zadevi pa je bilo ugotovljeno, da udeleženca nista sklenila sporazuma o načinu delitve solastnine, temveč (med drugim) le sporazum o načinu uporabe solastne nepremičnine.

(2) VSL I Cp 4882/2010, I Cp 233/2011, I Cp 2669/2012. (3) Pri čemer je bila ocenjena vrednost celotne nepremičnine 119.780,00 EUR.

(4) Sicer pa ni ovire, da udeleženca nepremičnino sama prodata.

(5)

Točka "Drugič" sporazuma.