Jedro

Izrek izpodbijane odločbe ne vsebuje podatkov glede zemljišč, ki so bila predmet komasacije, kar je očitno vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, številka 46404-13/97-29 z dne 14. 6. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna v 15-ih dneh po prejemu sodbe, plačati tožniku stroške postopka v višini 80,00 EUR.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka delno ugodila pritožbi A.A. (pravne prednice B.B.) vloženi zoper odločbo Občine Ajdovščina št. 3-462-2/84-1989-V/B1 z dne 19. 5. 1989 (točka 1. izreka). Z 2. točko izreka je v odločbi Občine Ajdovščina z dne 19. 5. 1989 spremenila izkaz št. 174 z navedbo zemljišč (parcelnih številk, vrsto rabe, katastrskega razreda, površine v m2 in vrednostjo cenilnih enot), ki jih ima lastnik B.B. (tožnik) v k.o. C. in k.o. D., in jih vlaga v komasacijski sklad in z navedbo zemljišč, ki se iz komasacijskega sklada dodelijo tožniku v k.o. D. in izkaz št. 485, z navedbo zemljišč v k.o. D., ki jih v komasacijski sklad vlagata B.B. (tožnik) in A.A. kot solastnika le-teh do ½ in zemljišč, ki se jima iz komasacijskega sklada dodelijo. Odločila je, da ostane odločba Občine Ajdovščina št. 3-462-2/84-1989-V/BI, z dne 19. 5. 1989, glede izkazov št. 447 in 394 nespremenjena, pri čemer se pri slednjem odpravi določba o vračilu razlike med vloženo in dodeljeno vrednostjo 1.547.960 Din s strani komasacijskega udeleženca (3. točka izreka). V točkah 4. in 5. izreka je določil razliko med skupno vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč na 86.737 cenilnih enot v škodo E.E. in na 18.849 cenilnih enot v škodo A.A. Zato se pravnim naslednikom E.E. izplača 2.758,24 EUR, pravnim naslednikom A.A. pa 599,40 EUR. V točkah 6. in 7. izreka je določen 30 dnevni rok za izplačilo zneskov pravnim naslednikom določenih v točkah 4. in 5. izreka.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da sta A.A. in E.E. vložila pritožbo zoper odločbo Občine Ajdovščina št. 3-462-2/84-1989-VIBI z dne 19. 5. 1989 in da so bila obravnavana zemljišča z odločbo št. 464-12/89-1991-3-R/S z dne 11. 2. 1991 na novo razdeljena tako kot izhaja iz izkazov pod zaporednimi številkami 174, 394, 447 in 485. Odločba z dne 11. 2. 1991 pa je bila v pritožbenem postopku, z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Geodetske uprave RS št. 462-64/6-91 z dne 9. 7. 1996 v delu, ki se nanaša na izkaze s št. 174, 394, 447 in 485 odpravljena in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponoven postopek. Odločba z dne 9. 7. 1996 je postala s sodbo Vrhovnega sodišča U 1353/96-5 z dne 24. 9. 1997 pravnomočna. Iz navedb v obrazložitvi izhaja, da upravni organ prve stopnje o razdelitvi zemljišč v izkazih s št. 174, 394, 447 in 485 ni ponovno odločil. Tožena stranka pa je izpodbijano odločbo izdala na zahtevo stranke podane v pritožbi, ki jo je A.A. vložila dne 30. 7. 2001 zaradi molka organa prve stopnje. V pritožbenem postopku je po smrti A.A. sodeloval B.B. (tožnik) kot njen pravni naslednik.

V nadaljevanju tožena stranka navaja, da je v skladu z napotili v odločbi z dne 9. 7. 1996 in ob upoštevanju sodbe U 1353/96-5 s pomočjo izvedencev ugotovila, da znaša površina parcele št. 1637 13.746 m2, parc. št. 1638 pa 1271 m2 in da znaša vrednost ene cenilne enote v mesecu maju 2011, 0,018 EUR. Ob upoštevanju določb Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ/79, ZKZ/86 in ZKZ/03) in podatkov v agronomskem izvedeniškem mnenju tožena stranka ugotavlja, da znaša skupna vrednost zemljišč, ki jih je vlagal v komasacijski sklad E.E. 2.222.478 cenilnih enot, skupna vrednost dodeljenih zemljišč pa znaša 2.135.741 cenilnih enot. Razlika tako znaša 86.737 cenilnih enot v njegovo škodo in je zato upravičen do odškodnine, to je razlike v vrednosti, ki znaša izražena v denarju 2.758,24 EUR. Skupna vrednost zemljišč, ki jih vlaga A.A. pa znaša 797.405 cenilnih enot, skupna vrednost dodeljenih zemljišč pa 778.556 cenilnih enot, kar pomeni, da je le-ta za razliko 18.849 cenilnih enot upravičena do odškodnine v višini 599,40 EUR. Iz primerjave med skupno vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč je razvidno, da znaša razlika pri zemljiščih E.E. 3,9% in pri zemljiščih A.A. pa 2,3%. To pa pomeni, da je takšna razlika tudi po določbah ZKZ/86 (člen 89) dopustna. Čeprav tožnik ne vztraja več pri pritožbenih navedbah glede površine in vrednosti, tožena stranka pripominja, da sta tožnik in A.A. dobila skupno večjo površino zemljišč kot sta jo v komasacijski sklad vložila. Zato je tožena stranka odločila tako kot izhaja iz 2 – 5 točke izreka odločbe.

Tožena stranka še ugotavlja, da je tožnik že zemljiškoknjižni lastnik zemljišč vloženih v komasacijski sklad in sicer pri izkazu št. 174 do celote pri izkazu št. 485 pa do ½ in da zapuščinska postopka po A.A. glede ½ zemljišč navedenih v izkazu št. 485 in po E.E. za zemljišča vložena v komasacijski sklad po izkazih št. 394 in 447 še nista zaključena.

Tožnik s tožbo izpodbija navedeno odločbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in napačne ugotovitve dejanskega stanja. Toženi stranki očita, da pri odločanju o pritožbi ni upoštevala njegovega zahtevka za pripadajočo razliko med vloženimi parc. št. 1070/422, 1070/423 k.o. C. in parc. št. 90, 918, 924 in dodeljenimi parc. št. 1638, 1668 k.o. D. za katero zahteva naslednjo odškodnino: za dovoz v višini 8.000,00 EUR, za ureditev dostopne poti do parc. št. 1668 k.o. D. v višini 4.000 EUR, za uničen del kamnito klesane struge v višini 15.000,00 EUR, za nezakonito odstranjen les akacije v višini 900,00 EUR in za pridobitev upravnih dovoljenj za parc. št. 90 k.o. D. v višini 5.000 EUR. V tem delu se tožnik s stališčem in ugotovitvami tožene stranke v izpodbijani odločbi ne strinja. Zahteva tudi, da se na parc. št. 1668 k.o. D. vzpostavi glede namena rabe zemljišča staro katastrsko stanje. Sodišču glede na navedeno predlaga, da odloči o postavljenem odškodninskem zahtevku in smiselno tudi naj tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu organu. Prijavlja tudi stroške postopka v višini 1.289,60 EUR.

Tožena stranka, ki je sodišču predložila upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

K točki I. izreka: Tožba je utemeljena.

Iz izpodbijane odločbe kot tudi iz podatkov v upravnih spisih izhaja, da je bila odločba Občine Ajdovščina št. 3-462-2/84-1989-V/B1 z dne 19. 5. 1989, na podlagi pritožbe A.A. in E.E. že odpravljena in nadomeščena z novo odločbo št. 464-12/89-1991-3-R/S z dne 11. 2. 1991. Odločba z dne 11. 2. 1991, s katero so bila na novo razdeljena zemljišča navedena v izkazih pod zap. št. 174, 394, 447 in 485, pa je bila odpravljena in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponoven postopek, z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Geodetske uprave RS št. 462-64/6-91 z dne 9. 7. 1996. Na podlagi navedenih podatkov sodišče ugotavlja, da do izdaje izpodbijane odločbe, o razdelitvi zemljišč obravnavanih v izkazih pod zap. št. 174, 394, 447 in 485 upravni organ še ni odločal. V izreku izpodbijane odločbe so navedena le zemljišča vložena in dodeljena iz komasacijskega sklada, ki so navedena v izkazih pod zap. št. 174 in 485, ne pa tudi zemljišča, ki so bila v odpravljenih odločbah navedena v izkazih pod zap. št. 447 in 394. V točki 3. izreka izpodbijane odločbe je tožena stranka namreč odločila, da ostane v preostalem delu odločba z dne 19. 5. 1989 za izkaza št. 447 in 394 nespremenjena in da se pri izkazu 394 odpravi odločba o vračilu razlike med vloženo in dodeljeno vrednostjo 1.547.960 Din s strani komasacijskega udeleženca. V točkah 4, 5 in 6 izreka pa je odločila o višini škode, ki se izplača pravnim naslednikom E.E. in A.A. in tožniku.

V Zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS št. 1/79 in 11/81, v nadaljevanju ZKZ) in v Navodilu za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS št. 22/81, v nadaljevanju Navodilo) so med drugim določene tudi naloge upravnih organov v postopku izvajanja komasacije. Iz določb ZKZ kakor tudi določb Navodil izhaja, da mora upravni organ o novi razdelitvi zemljišča izdati odločbo, ki mora poleg splošnih sestavin upravne odločbe vsebovati tudi podatke določene v 18. členu Navodila. Med obveznimi sestavinami odločbe so po navedenem tudi podatki o novem stanju: številka parcele, katastrski operat, površina, kultura in vrednost zemljišča. Podatki o novem stanju parcele ustrezajo namreč podatkom potrebnim za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Komasacijski udeleženec namreč pridobi lastninsko pravico na zemljiščih pridobljenih iz komasacijskega sklada praviloma šele po pravnomočnosti odločbe o novi razdelitvi zemljišča (glej 93. člen ZKZ).

Po določbi 213. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) se v izreku odloči o predmetu postopka. Izrek pa mora biti kratek in določen. Določen je le tisti izrek odločbe, ki je natančen in jasen, saj je le takšen izrek odločbe lahko izvršljiv.

Izrek izpodbijane odločbe ob upoštevanju ugotovitev navedenih v točki 8 obrazložitve in ob upoštevanju predpisov navedenih v točki 9, ni natančen in jasen. Podatkov glede zemljišč z izkazi pod zaporednimi št. 394 in 447, ki so bila predmet komasacije sploh ne vsebuje. V izreku se glede teh zemljišč spreminja odločbo izdano v letu 1989, ki pa je bila že odpravljena. To pa pomeni, da glede zemljišč obravnavanih v komasacijskem postopku v izkazih št. 394 in 447 upravni organ po odpravi odločbe navedene v izreku sploh še ni odločal. Brez odločitve pa niti vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi ne more biti izvršljiv. Ker navedene pomanjkljivosti v izreku očitno vplivajo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve sodišče ugotavlja, da je tožena stranka z izdajo takšne odločbe bistveno kršila pravila postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu ZUS-1).

Tožbi je sodišče ugodilo le zaradi razloga navedenega v 11. točki obrazložitve, na katerega mora paziti po uradni dolžnosti. Glede tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na zemljišča v izkazih pod zap. št. 174 in 485, pa tožniku pojasnjuje, da se strinja s stališčem, ki ga je tožena stranka pravilno utemeljila v obrazložitvi izpodbijane odločbe.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbi ugodilo in je izpodbijano odločbo odpravilo po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1. V skladu z določbo tretjega odstavka istega člena je zadeva vrnjena v ponoven postopek upravnemu organu to je ministrstvu, ki je v konkretni zadevi zaradi molka organa prve stopnje pristojno, da v zadevi, ob upoštevanju določbe četrtega odstavka 64. člena ZUS-1, izda novo odločbo.

K točki II. izreka: Izrek o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem je tožnik upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku določenem v Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnik pa v postopku ni imel odvetnika, mu je sodišče priznalo stroške v višini 80 EUR v skladu s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika.