Jedro

Izbris zadruge po določbah 3. poglavja ZFPPod ob drugačni ureditvi odgovornosti članov za obveznosti zadruge po določbah ZZad po presoji sodišča ne ustvarja hkrati tudi domneve iz 4. odstavka 27. člena ZFPPod, da so člani zadruge (kot družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe) podali izjavo z vsebino, določeno v 1. odstavku 394. člena ZGD.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za finance RS št. ... z dne 27. 2. 2006 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 67.320,00 SIT, v petnajstih dneh od vročitve sodbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep Davčnega urada A št. ... z dne 4. 8. 2003 o prisilni izterjavi dolga iz tožnikovega premičnega premoženja. Tožena stranka v razlogih navaja, da je bil postopek prisilne izterjave utemeljeno uveden zoper tožnika kot ustanovitelja in člana po določbah Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št.54/99, 110/99, 93/02-odl.US, v nadaljevanju: ZFPPod) iz sodnega registra izbrisane Kmetijsko gozdarske zadruge BBB z.o.o., ... ulica št. ... , C. Po 27. členu ZFPPod z izbrisom gospodarske družbe iz sodnega registra po tem zakonu gospodarska družba preneha. V tem primeru se šteje, da so družbeniki podali izjavo z vsebino določeno v 1. odstavku 394. člena ZGD, in sicer, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Skladno z 2. odstavkom 394. člena ZGD lahko upniki uveljavljajo terjatve do družbenikov, ki so podali izjavo, v enem letu od izbrisa družbe iz registra. Izbris zadruge je bil objavljen v Uradnem listu RS dne 29. 4. 2002, prisilna izterjava pa uvedena s sklepom dne 4. 8. 2003, ki je bil tožniku vročen 11. 8. 2003, in torej pred iztekom predpisanega roka, ki je ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-135/00 z dne 23. 5. 2002 iztekel 26. 9. 2003. Iz sodnega registra je razvidno, da je bil (pri)tožnik eden od ustanoviteljev zadruge (kar ni sporno) in eden od družbenikov zadruge. Ker tožnik k trditvi, da je imel položaj pasivnega družbenika, dokazov ni predložil, ga je utemeljeno šteti za aktivnega družbenika v smislu obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002 in zanj razveljavitev določb 4. in 5. odstavka 27. člena ZFPPod ne velja. Pritožbeni ugovor, da je tožnik le eden od ustanoviteljev zadruge, tožena stranka zavrne z utemeljitvijo, da za morebitne preostale obveznosti družbe odgovarjajo družbeniki družbe solidarno z vsem svojim premoženjem, kar pomeni, da lahko upnik zahteva poplačilo dolga v celoti od vsakega družbenika. V zvezi z ugovorom, da gre pri izbrisanem subjektu za zadrugo in ne za gospodarsko družbo, pa pojasnjuje, da je po določbi 7. točke 1. člena ZFPPod z izrazom družba mišljeno podjetje - gospodarski subjekt, organiziran kot gospodarska družba, podjetnik, zavod ali zadruga. Ustanovitelj zadruge je glede na specifično ureditev zadrug izenačen z družbeniki oziroma delničarji družb in kot tak v skladu z določili ZFPPod v povezavi z ZGD odgovoren za dolg izbrisane zadruge. Sicer pa ugotavlja še, da je bil postopek voden pravilno in v skladu z določbami Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96 do 97/01, v nadaljevanju: ZDavP), ki se nanašajo na izvršbo. Zastaranje pravice do izterjave pa tudi še ni nastopilo.

Tožnik odločbo izpodbija s tožbo v upravnem sporu. Zadruga BBB z.o.o. ni bila gospodarska družba v smislu določb ZGD in ZFPPod in se zato izpodbijana odločba nanje neutemeljeno sklicuje. Ustanovljena je bila na podlagi Zakona o zadrugah, ki tudi jasno določa odgovornost zadruge in zadružnikov - članov zadruge. Slednji za obveznosti zadruge odgovarjajo v skladu z zadružnimi pravili, ta pa v primeru obravnavane zadruge določajo, da ustanovitelji in drugi člani odgovarjajo za obveznosti zadruge z zneskom vpisanega deleža. Tako stališče izhaja tudi iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. III Cp 2873/2005 z dne 23. 11. 2005. Sicer pa tožnik opozarja na svojo pasivno vlogo v zadrugi. Z njenim delovanjem in poslovanjem sploh ni bil seznanjen, sploh pa ni pri ničemer sodeloval, zato tudi ne more odgovarjati za njene domnevne dolgove. Vodenje zadruge je bilo prepuščeno predsedniku zadruge DD, ki je odločitve sprejemal na svoje roke, brez vsakega sodelovanja občnega zbora. Na tej podlagi tožnik predlaga, da sodišče po izvedbi predlaganih dokazov izpodbijano odločbo in sklep o prisilni izterjavi odpravi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka v priglašeni višini.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo udeležbe v tem postopku.

Tožba je utemeljena.

Stališče tožeče stranke, da se določbe ZFPPod, ki jih tožena stranka navaja kot pravno podlago svoje odločitve, za zadruge ne uporabljajo, je po presoji sodišča utemeljeno. ZFPPod v splošnih določbah opredeljuje pomen v tem zakonu uporabljenih pojmov ter veljavnost in uporabo določb zakona. Po 2. členu veljajo določbe tega zakona za vsa podjetja (v 7. točki 1. člena opredeljena kot gospodarski subjekt, organiziran kot gospodarska družba, podjetnik, zavod ali zadruga), če zakon v posameznih določbah ne določa, da veljajo samo za kapitalske družbe (opredeljene v 3. točki 1. člena) oziroma gospodarske družbe (opredeljene v 2. točki 1. člena). Določbe 3. poglavja - Izbris gospodarskih družb iz sodnega registra brez likvidacije se po 1. odstavku 23. člena uporabljajo za gospodarske družbe, za katere velja ta zakon, po 3. odstavku istega člena pa tudi za izbris drugih pravnih oseb, kadar drug zakon določa, da se pravna oseba izbriše iz sodnega registra brez likvidacije. Za izbris zadruge po določbah 3. poglavja ZFPPod ni podlage, saj po določbah Zakona o zadrugah (47. člen) lahko pride do prenehanja zadruge brez opravljenega postopka likvidacije le v primeru stečaja, spojitve, pripojitve ali razdelitve zadruge. Nesporno je sicer, da je davčna dolžnica - BBB z.o.o. prenehala z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije na podlagi določb 3. poglavja ZFPPod na podlagi pravnomočnega sklepa registrskega sodišča. Vendar pa navedeno dejstvo, ob drugačni ureditvi odgovornosti članov za obveznosti zadruge po določbah ZZad, po presoji sodišča ne ustvarja hkrati tudi domneve iz 4. odstavka 27. člena ZFPPod, da so člani zadruge (kot družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe) podali izjavo z vsebino, določeno v 1. odstavku 394. člena ZGD. Ker že napačna uporaba materialnega prava v tem delu narekuje odpravo izpodbijane odločbe, sodišče utemeljenosti drugih, podredno uveljavljenih tožbenih ugovorov, ni presojalo.

Sodišče je odločbo odpravilo na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00) in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem bo o pritožbi tožeče stranke odločila z upoštevanjem pravnega mnenja sodišča v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe.

Skladno z določbo 154. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se po odločbi Ustavnega sodišča, št. U-I-68/04-14 z dne 6. 4. 2006 (Uradni list RS, št. 45/06) v zvezi s 16. členom ZUS primerno uporablja tudi za odmero stroškov v upravnem sporu, katerega predmet je presoja zakonitosti izpodbijanega akta, je sodišče toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne priglašene in po sodišču priznane stroške postopka: za zastopanje (po tar. št. 30,tč 1b) v znesku 55.000,00 SIT, 2% materialne stroške v znesku 1.100,00 in 20% DDV, v znesku 11.220,00, skupaj 67.320,00 SIT. Kolikor jih je stranka priglasila več, jih ni priznalo. Stroški posveta s stranko, pregleda listin in dokumentacije ter poročila stranki pa so vsebovani v priznanih stroških sestave tožbe. Povrnitve stroškov sodnih taks sodišče ni naložilo v povrnitev toženi stranki. Povrnitev plačane sodne takse namreč lahko tožnik v primeru, ko s tožbo uspe, zahteva v posebnem upravnem postopku na podlagi Zakona o sodnih taksah.