21. 4. 2016

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Občinskega sveta Občine Sežana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Ljubljana, na seji 21. aprila 2016

sklenilo:

1.Zahteva za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 46. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (Uradni list RS, št. 104/12, 46/13, 61/13 in 82/13) ter za oceno ustavnosti četrtega odstavka 47. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. 101/13, 38/14, 84/14, 95/14, 14/15, 46/15 in 55/15) se zavrže.

2.Predlagatelj sam nosi svoje stroške postopka z zahtevo.

OBRAZLOŽITEV

1.V imenu Občinskega sveta Občine Sežana (v nadaljevanju predlagatelj) je župan po pooblaščencu vložil zahtevo za oceno ustavnosti tretjega odstavka 46. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (v nadaljevanju ZIPRS1314), ki je z uveljavitvijo Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (v nadaljevanju ZIPRS1415) med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehal veljati. Nadomestila ga je vsebinsko enaka določba četrtega odstavka 47. člena ZIPRS1415, na katero je predlagatelj razširil svojo zahtevo. Med postopkom pred Ustavnim sodiščem je prenehal veljati tudi ZIPRS1415, saj ga je nadomestil Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/15 – v nadaljevanju ZIPRS1617), ki pa določbe z izpodbijano ureditvijo več ne vsebuje. Izpodbijana ureditev občini, ki ne zagotovi vračila namenskih sredstev Evropske unije ali namenskih sredstev finančnih mehanizmov (v nadaljevanju evropskih sredstev), do vračila teh sredstev onemogoča pridobiti pravico do dodatnih državnih sredstev za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine, ki so uvrščene v načrte razvojnih programov občinskih proračunov. Predlagatelj zatrjuje, da je ureditev v neskladju z 2., 15., 22., 23., 25., 140. in 142. členom Ustave, in Ustavnemu sodišču predlaga, naj jo razveljavi, podredno pa, naj ugotovi njeno neskladnost z Ustavo. Meni, da je zakonodajalec s takšnim pogojevanjem dejansko izničil brezpogojno zakonsko pravico občine do državnih sredstev za sofinanciranje investicij in posegel v ustavni položaj občine. Zoper odločitev pristojnega organa, s katerim ta ugotovi nepravilnosti pri porabi evropskih sredstev in jih mora upravičenec takoj vrniti, namreč nista zagotovljeni pravici do pravnega sredstva in sodnega varstva. Poročilo o opravljeni reviziji operacije, ki naj bi v obravnavani zadevi pomenilo izvršilni naslov za vračilo evropskih sredstev, naj ne bi imelo formalnopravne narave upravnega akta, saj ni bilo izdano kot upravna odločba, zoper katero bi bilo mogoče vložiti pritožbo. Zato naj bi bila ureditev vsebinsko in postopkovno nedoločna. Predlagatelj navaja, da je v letu 2013 zaradi groženj državnih organov o uporabi izpodbijane ureditve v ZIPRS1314 v državni proračun vrnil znesek domnevno neupravičeno porabljenih evropskih sredstev.

2.Predlagatelj je vložil zahtevo za oceno ustavnosti na podlagi 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS), o čemer je sprejel sklep na seji Občinskega sveta Občine Sežana. Deveta alineja 23.a člena ZUstS določa, da predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti z zahtevo lahko začne postopek za oceno ustavnosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, če se posega v ustavni položaj ali v ustavne pravice samoupravne lokalne skupnosti. Predlagatelj izpodbija ureditev v ZIPRS1314 in ZIPRS1415, ki se je nanašala na sofinanciranje občinskih investicij iz državnega proračuna, kar je sestavina sistema financiranja občin. Ustavno določen položaj lokalne samouprave zagotavlja avtonomijo občin tako z vidika opravljanja njenih funkcij kot z vidika zagotavljanja finančnih sredstev v ta namen.

3.Iz navedb v zahtevi izhaja, da predlagatelj izpodbija tretji odstavek 46. člena ZIPRS1314 in četrti odstavek 47. člena ZIPRS1415. Predmet postopka pred Ustavnim sodiščem sta zato le navedeni določbi, ne pa ureditev postopanja pri preverjanju upravičene in pravilne porabe evropskih sredstev. Med postopkom pred Ustavnim sodiščem sta ZIPRS1314 in ZIPRS1415 prenehala veljati. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. V skladu s prvim in drugim odstavkom 47. člena ZUstS odloči tudi o skladnosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, ki je med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehal veljati, če predlagatelj izkaže, da niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti. Predlagatelj je na poziv Ustavnega sodišča, naj posledice izkaže, navedel, da je bil leta 2013 zaradi izpodbijane ureditve prisiljen v vračilo spornih evropskih sredstev državnemu proračunu, je pa zoper Republiko Slovenijo vložil tožbo za vrnitev ustreznih sredstev občini, saj naj bi pred sodišči že uspel dokazati, da evropskih sredstev ni neupravičeno porabil. Vendar se ta spor ne nanaša na sredstva državnega proračuna za sofinanciranje investicij v tej občini, ampak na evropska sredstva. Zato ni neposredno povezan z izpodbijano ureditvijo sofinanciranja občinskih investicij s sredstvi državnega proračuna v letih od 2013 do 2015 in s tem povezanima ZIPRS1314 in ZIPRS1415. Konkretno sporno razmerje v zvezi z neupravičeno porabo evropskih sredstev zato ne utemelji pogoja iz drugega odstavka 47. člena ZUstS.

4.Poleg tega so sporna sredstva državnega proračuna vezana na letne proračunske predpise in se oblikujejo v letnem državnem proračunu v korist posameznih občin z namenom sofinanciranja njihovih investicij, uvrščenih v načrt razvojnih programov občinskih proračunov v istem letu. Sredstva, ki so bila za posamezne občine oblikovana v državnih proračunih za navedena leta, so s potekom teh proračunov in prenehanjem veljavnosti ZIPRS1314 in ZIPRS1415 prenehala obstajati. Morebitna ugotovitev protiustavnosti izpodbijanih zakonskih določb bi zato lahko učinkovala le za naprej. Z odločitvijo Ustavnega sodišča tako zatrjevanih protiustavnosti v nobenem primeru ne bi bilo mogoče odpraviti.

5.Glede na navedeno ni izkazana pravovarstvena potreba iz drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 47. člena ZUstS za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb (1. točka izreka).

6.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker niso podani razlogi za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Korpič – Horvat.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik