Jedro

Zavrnitev zahtevka za znižanje preživnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče zavrnilo zahtevek tožeče stranke na znižanje preživnine na znesek 50,00 EUR, katero je tožnik na podlagi sodne poravnave dolžan plačati svoji hčerki L. v mesečnem znesku 235,00 EUR od 1. 2. 2018 dalje (točka I izreka). V odločbi o pravdnih stroških je odločilo, da pravdni stranki krijeta sami svoje stroške postopka (točka II izreka).

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče neutemeljeno izločilo zahtevek za spremembo stikov iz enotnega obravnavanja z zahtevkom za znižanje preživnine, ker je od odločitve o spremembi stikov odvisna tudi preživninska obveznost tožnika. Po sklenjeni poravnavi namreč tožnik nosi potne stroške otroka iz Č., kjer otrok dejansko živi z materjo, v S.. Zmotno je tudi naziranje prvostopnega sodišča, da sodišče po uradni dolžnosti samo ne sme pridobivati dokazov v smeri znižanja preživnine, ker znižanje preživnine ni v korist otroka. Prvostopno sodišče je postopalo v nasprotju z določbo 408. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Izhajajoč iz takega zmotnega pravnega stališča prvostopno sodišče ni izvedlo dokazov glede ugotovitve premoženjskih razmer matere otroka. Pri ugotavljanju preživninskih zmožnosti tožnika bi prvostopno sodišče tudi moralo upoštevati podatke, ki so v predhodnem postopku utemeljevali izdajo sklepa o zavarovanju. Potrebe otroka pa prvostopno sodišče ugotovilo brez navedb in dokazov tožene stranke in tako tudi ni mogoče preizkus pravilnosti ugotovitve potreb otroka. Iz razlogov tudi ni razviden kriterij porazdelitve stroškov preživnine med staršema, pri čemer iz razlogov tudi ni razvidno, s kakšnim premoženjem (plačo, nepremičnine, najemnine od nepremičnin) razpolaga mati otroka. Pri presoji o zavrnitvi zahtevka za znižanje preživnine pa prvostopno sodišče tudi ni pravilno presodilo in ocenilo javne listine - zdravstvene dokumentacije, izdane po specialistični ambulanti dr. P., iz katere izhaja, da je pridobitno nezmožen in nezmožen opravljati specializacijo iz izbrane zdravstvene dejavnosti. V kolikor je sodišče imelo pomisleke v verodostojnost izdane zdravstvene dokumentacije, bi moralo v okviru procesnega vodstva tožnika vzpodbuditi, da se za ugotovitev njegove pridobitne sposobnosti v posledici bolezni v dokazni postopek pritegne ustrezni izvedenec medicinske stroke. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. V odgovoru na tožbo se tožena stranka zavzema za potrditev prvostopne sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s prvim odstavkom 290. člena sedaj veljavnega Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) se v obravnavani zadevi (tožba je bila vložena v času veljavnosti Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v nadaljevanju ZZZDR, sodba je bila izdana v času veljavnosti DZ) uporabljajo določbe ZZZDR. Materialno pravno podlago za presojo o znižanju preživnine ureja določba 132. člena ZZZDR.1 Na podlagi citirane določbe je temeljna predpostavka za znižanje preživnine znatnejša sprememba okoliščin na strani otroka (spremenjene potrebe) ali na strani njegovih staršev glede na okoliščine, ki so narekovale določitev preživnine v izvršilnem naslovu. Dokazno breme o spremembi okoliščin je na tožeči stranki. Postopek odločanja o spremembi preživnine glede na citirano določbo 132. člena ZZZDR poteka v dveh fazah in sicer prvotno se mora ugotoviti in presoditi, ali je v času od prvotne določitve preživnine glede katere od okoliščin, relevantnih za določitev preživnine, prišlo do takšne spremembe, ki narekuje spremembo višine preživnine, nato pa, če je do takšne spremembe prišlo, znova presoditi o višini preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.2

6. Izhajajoč iz navedenih materialno pravnih izhodišč je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da se okoliščine, na podlagi katerih je bila določena preživnina s sodno poravnavo3, ne na strani otroka kot tudi ne na strani njegovih staršev niso znatno spremenile. Otrok je z materjo že v navedenem obdobju živel v P. v Č. in njegove mesečne potrebe preživljanja so že tedaj znašale okrog 320,00 EUR, kar je prvostopno sodišče (točka 20 razlogov prvostopne sodbe) povsem sklepčno obrazložilo. Potni stroški, ki nastanejo zaradi izvrševanja stikov z otrokom pa ne predstavljajo stroškov preživljanja otroka4 in že iz tega razloga so pritožbena izvajanja o nujnosti enotne obravnave zahtevka za spremembo stikov s preživninskim zahtevkom, neutemeljena.

7. Prvostopno sodišče ima tudi prav, da se okoliščine na strani matere glede obsega njenega premoženja ter mesečnih zaslužkov niso znatno spremenile, ker je mati z nepremičnim premoženjem (stanovanje v izmeri 32 m2, v katerem živi z otrokom) razpolagala že v času sklenitve sodne poravnave, njeni zaslužki iz zaposlitve (mati otroka je sedaj zaposlena pri gospodarski družbi C. d.o.o. v P. in mesečno zasluži okrog 200,00 EUR) pa tudi ne presegajo dotoka denarnih sredstev, ki jih je mati otroka v obdobju sklepanja sodne poravnave prejemala iz naslova porodniškega nadomestila in ostalih socialnih transferjev. Prvostopno sodišče je razloge o nebistveni spremembi premoženja na strani matere v točki 19 razlogov temeljito obrazložilo in tako prvostopnemu sodišču tudi ni očitati po pritožbi zatrjevane bistvene kršitve določb postopka z navajanji, da prvostopna sodba nima razlogov o premoženju iz zaslužkih matere otroka ter da v tej smeri niso bili izvedeni vsi predlagani dokazi - uradne poizvedbe sodišča pri pristojnem organu v Republiki Č. o premoženjskem stanju matere. V zvezi s pritožbenim sklicevanjem na določbo 408. člena ZPP pritožbeno sodišče pripominja, da je na podlagi citirane določbe ugotavljanje dejstev in zbiranje dokazov na pobudo sodišča v sporih iz razmerji med starši in otroki dopustno le, kadar je to potrebno zaradi zavarovanja pravic in interesov otrok in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese. Tožnik ne sodi med te osebe.

8. Prvostopno sodišče je tudi povsem pravilno presodilo, da se tudi okoliščine na strani tožnika (očeta otroka) niso bistveno spremenile glede na obstoj okoliščin v zvezi z njegovimi premoženjskimi in pridobitnimi sposobnostmi v času izdaje sodne poravnave. Tožnik, sicer po poklicu zdravnik, specializant dermatologije in specializant medicine dela, je že v času navedene sodne poravnave, kot v tem postopku, bil brez zaposlitve in brez izkazanega premoženja. Bil pa je zaposlen na UKC ter pri podjetju P. d.o.o. (navedeno podjetje je v lasti njegovih staršev, ukvarja se z medicino dela), vendar mu je zaposlitev pri navedenih delodajalcih prenehala. Slabše zdravstveno stanje tožnika (izčrpanost, depresivnost, brezvoljnost, anksioznost) in z zdravstvenimi težavami povezana pridobitna sposobnost tožnika, pa je tudi obstajalo že v času sklepanja navedene sodne poravnave (ambulantni kartoni tožnika priloga A14) in tako tudi zdravstvene težave tožnika ne predstavljajo spremenjene okoliščine po določbi prvega odstavka 132. člena ZZZDR. Dokaz z izvedencem o nezmožnosti za pridobitno delo (v zdravstvu ali za kakšno drugo delo) pa tožena stranka ni predlagala in zato je prvostopno sodišče postopalo procesno pravilno, upoštevaje pravila procesnega vodstva in določbo 408. člena ZPP, ko ni izvedlo dokaza z izvedencem medicinske stroke.

9. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

10. Pritožbeni stroški niso priglašeni.

1 Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. 2 Tako sodba VS RS II Ips 333/2015, na katero se tudi povsem pravilno sklicuje prvostopno sodišče. 3 Sodna poravnava Okrožnega sodišča v Mariboru V P 74/2017 z dne 25. 1. 2018, v kateri je bila dogovorjena preživnina v znesku 235,00 EUR mesečno. 4 Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih osebnih potred otroka (drugi odstavek 129.a člena ZZZDR).