Jedro

Sklep o rubežu terjatve je nerazumljiv, ker terjatev, ki naj bi se zarubila, sploh ni določena (temelj, višina, zapadlost itd.), tako da odločitve sodišča prve stopnje o rubežu terjatve niti ni mogoče preizkusiti. Za začetek opravljanja dejanj izvršbe po izvršitelju ni potrebno, da bi bil sklep o imenovanju izvršitelja pravnomočen. Dolžnik v pritožbi zatrjuje različna šikaniranja, grožnje in neprimerno ravnanje z dolžnikom s strani izvršitelja, kar bi sicer lahko bili utemeljeni razlogi, ki bi preprečevali določitev izvršitelja v smislu 3. odst. 289. čl. ZIZ, vendar so vse te navedbe popolnoma nedokazane, deloma pa so trditve o zlorabi pooblastil in kršitvah Pravilnika tudi nekonkretizirane. V postopku po 52. čl. ZIZ se odloča samo o nepravilnostih, ki jih je izvršitelj storil pri opravljanju izvršbe, torej v zvezi z realnimi dejanji izvršitelja (napr. rubež, cenitev, prodaja). Vročanje pisanj in pregled spisov ni opravljanje izvršbe, v teh procesnih dejanjih pa praviloma izvršitelj sploh ne sodeluje, zato te zatrjevane kršitve niso predmet odločanja o zahtevi za odpravo nepravilnosti iz 52. čl. ZIZ.

Izrek

1) Ugovoru z dne 30.10.2000 se ugodi, sklep z dne 19.10.2000 (redna št. 34) se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. 2) Odločitev o stroških ugovora z dne 30.10.2000 in odgovora na ugovor z dne 20.11.2000 se pridrži za končno odločbo. 3) Pritožba zoper prvo točko izreka sklepa z dne 18.7.2000 (redna št. 29) se zavrne in se izpodbijani sklep v prvi točki izreka potrdi. 4) Pritožba zoper sklep z dne 4.12.2000 (redna št. 50) se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi. 5) Dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbe z dne 22.11.2000 zoper sklep z dne 18.7.2000 in pritožbe z dne 19.12.2000 zoper sklep z dne 4.12.2000. 6) Upnik sam nosi svoje stroške odgovora na pritožbo z dne 16.12.2000.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 19.10.2000 dovolilo spremembo izvršilnega sredstva in odločilo, da se izvršba nadaljuje z rubežem in prenosom denarne terjatve dolžnika pri U. d.o.o., S. 20, Š. (prva točka izreka sklepa z dne 19.10.2000) ter naložilo dolžniku, da povrne upniku nadaljnje izvršilne stroške (druga točka izreka sklepa z dne 19.10.2000). S sklepom z dne 18.7.2000 je sodišče prve stopnje za izvršitelja imenovalo Z. Z. iz R. (prva točka izreka sklepa z dne 18.7.2000), odredilo prenakazilo predujma z žiro računa sodišča na žiro račun izvršitelja (druga točka izreka sklepa z dne 18.7.2000) in naložilo upniku, da mora založiti še 45.000,00 SIT predujma za stroške izvršitelja (tretja točka izreka sklepa z dne 18.7.2000). S sklepom z dne 4.12.2000 je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov predlog za odpravo nepravilnosti, ki naj bi jih izvršitelj storil pri opravljanju izvršbe. Dolžnik je zoper sklep z dne 19.10.2000 pravočasno ugovarjal in med drugim navedel, da novo izvršilno sredstvo ni potrebno, ker se je premičninska izvršba že realizirala, sicer pa je bila ta terjatev že zarubljena s strani Davčne uprave dne 6.10.2000. V sklepu je zapisano celo, da se prvotno izvršilno sredstvo nadomesti. Upnik je na ugovor odgovoril in med drugim navedel, da četudi je izvršitelj zarubil določene predmete, to še ne pomeni, da bo upnik tudi v celoti poplačan iz teh premičnin. Upnik je prisiljen predlagati več sredstev izvršbe, ker se dolžnik že leta izmika plačilu. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnikov ugovor neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 3. odst. 58. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Dolžnik se je zoper sklep z dne 18.7.2000 pravočasno pritožil in med drugim navedel, da izvršitelj Z. Z. ni primeren za opravljanje izvršbe v tej zadevi, ker je direktorici dolžnika grozil, da jo bo uničil, že prej je delal kot zasebni izterjevalec za upnika K. Izvršitelj je opravil dva rubeža, čeprav ni bilo za to ne odredbe ne predloga upnika. Izvršitelj zlorablja svoj položaj in zato dolžnik predlaga njegovo izločitev. Upnik je na to pritožbo odgovoril in med drugim navedel, da so vse dolžnikove navedbe pavšalne in nedokazane. Dolžnik ima veliko upnikov, ker ne poravnava svojih obveznosti, zato je tudi potrebno veliko rubežev. Dolžnik se je zoper sklep z dne 4.12.2000 pravočasno pritožil in med drugim navedel, da je izvršitelj pričel z delom, še preden je postal sklep o imenovanju izvršitelja pravnomočen. Dolžniku ni bil vročen sklep o določitvi izvršitelja, zakoniti zastopnici dolžnika pa ni bilo omogočeno, da bi vpogledala spis. Izvršitej ne bi smel opraviti toliko rubežev, novi rubeži bi se lahko opravili šele, če že zarubljeno ne bi zadoščalo za poplačilo. Ugovor zoper sklep z dne 19.10.2000 je utemeljen, pritožbi zoper sklepa z dne 18.7.2000 in 4.12.2000 pa nista utemeljeni. K UGOVORU ZOPER SKLEP Z DNE 19.10.2000 (redna št. 34): Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ima sklep z dne 19.10.2000 take pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti. Prvič, iz dikcije prve točke izreka ("Sodišče dovoli spremembo izvršilnega sredstva in se izvršba nadaljuje z rubežem in prenosom denarne terjatve..." - podkrepilo Višje sodišče) ni razvidno, ali se to novo izvršilno sredstvo dovoli poleg že prej dovoljenega (rubež, cenitev in prodaja premičnin) ali namesto slednjega. V kolikor je sodišče prve stopnje mislilo slednje, bi moralo o ustavitvi izvršbe na premičnine izrecno odločiti s sklepom. Iz obrazložitve nadalje izhaja, da naj bi upnik zaradi neuspešnega rubeža predlagal nadaljevanje z drugim izvršilnim sredstvom, kar je v nasprotju z listino v spisu - vlogo upnika z dne 12.10.2000 (redna št. 33), iz katere je jasno razvidno, da upnik predlaga novo - dodatno izvršilno sredstvo, torej kumulacijo premičninske izvršbe in izvršbe na denarno terjatev dolžnika. V spisu tudi ni opore za razlogovanje sodišča, da naj bi bil rubež neuspešen, kot pravilno opozarja dolžnik. Glede na vse povedano iz izreka in obrazložitve izpodbijanega sklepa ni jasno, v kakšnem stanju je premičninska izvršba, zato je prva točka izreka sklepa z dne 19.10.2000 nerazumljiva. Poleg tega je navedeni del sklepa nerazumljiv tudi iz razloga, ker terjatev, ki naj bi se zarubila, sploh ni določena (temelj, višina, zapadlost itd.), tako da odločitve sodišča prve stopnje o rubežu terjatve niti ni mogoče preizkusiti. Vse navedene pomanjkljivosti predstavljajo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, zato je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ ugovoru ugodilo, sklep z dne 19.10.2000 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Napotki za odpravo pomanjkljivosti so vsebovani zgoraj. Ker je izpodbijani sklep razveljavilo, je sodišče druge stopnje pridržalo odločitev o stroških ugovora in odgovora na ugovor za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). V izogib nadaljnjim zapletom bo sodišče druge stopnje še na kratko odgovorilo na nekatere ugovorne navedbe. Ne drži, da naj bi bila premičninska izvršba z rubežem dolžnikovih stvari tudi že realizirana. Realizirana bo šele, ko in če bodo zarubljene stvari prodane in upnik v celoti poplačan (prim. 1. odst. 81. čl. ZIZ). Dokler upnik ni poplačan, lahko vedno predlaga poleg že dovoljenih tudi nova izvršilna sredstva (3. odst. 34. čl. ZIZ). V kolikor bi bila sporna terjatev do dolžnikovega dolžnika res že zarubljena, to ni ovira za ponovni rubež iste terjatve, saj upniki na (isti) zarubljeni terjatvi pridobijo zastavne pravice po vrstnem redu glede na dan vložitve predloga za izvršbo (110. čl. ZIZ). K PRITOŽBI ZOPER SKLEP Z DNE 18.7.2000 (redna št. 29): Ker pritožnik ni posebej navedel, v katerem delu izpodbija s pritožbo napadeni sklep, je sodišče druge stopnje štelo, da ga izpodbija v tistem delu, ki je zanj neugoden, to je v prvi točki izreka (prim. 1. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). V drugi točki izreka je sodišče prve stopnje odločilo zgolj o prenakazilu že založenega predujma, v tretji pa je naložilo plačilo predujma upniku, zato ta del odločitve ne posega v pravice ali obveznosti dolžnika. Najprej sodišče druge stopnje opozarja, da za začetek opravljanja dejanj izvršbe po izvršitelju ni potrebno, da bi bil sklep o imenovanju izvršitelja pravnomočen. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (Uradni list RS, št. 32-1548/99, v nadaljevanju Pravilnik) v 19. členu določa, da začne izvršitelj opravljati posamezna dejanja izvršbe, ko prejme sklep sodišča o imenovanju, odredbo o opravi dejanj izvršbe in od upnika nakazan predujem za stroške. Nikjer ni določeno, da bi moral biti sklep o imenovanju izvršitelja pravnomočen, kot v pritožbi neresnično zatrjuje dolžnik. Tudi 1. odst. 46. čl. ZIZ določa, da se izvršba začne opravljati celo še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, ki je nedvomno procesno pomembnejši sklep od sklepa o imenovanju izvršitelja. Nadalje dolžnik v pritožbi zatrjuje različna šikaniranja, grožnje in neprimerno ravnanje z dolžnikom s strani izvršitelja, kar bi sicer lahko bili utemeljeni razlogi, ki bi preprečevali določitev izvršitelja v smislu 3. odst. 289. čl. ZIZ, vendar sodišče druge stopnje ugotavlja, da so vse te dolžnikove pritožbene navedbe popolnoma nedokazane, deloma pa so trditve o zlorabi pooblastil in kršitvah Pravilnika tudi nekonkretizirane. Ker sodišče druge stopnje tudi v okviru preizkusa izpodbijanega dela sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je dolžnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep z dne 18.7.2000 v prvi točki izreka. K PRITOŽBI ZOPER SKLEP Z DNE 4.12.2000 (redna št. 50): Ne drži, da iz sklepa z dne 4.12.2000 ne bi bilo jasno, o čem je sodišče prve stopnje sploh odločalo, saj je sodišče prve stopnje v zadnjem odstavku na listovni št. 89 navedlo, katere vloge dolžnika je obravnavalo kot predlog za odpravo nepravilnosti v smislu 52. čl. ZIZ. V zvezi s pritožbenimi navedbami o nepravnomočnosti sklepa o imenovanju izvršitelja se je sodišče druge stopnje že opredelilo v razlogih o pritožbi zoper sklep z dne 18.7.2000. Dodaja še, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa v zvezi s tem vprašanjem navedlo praktično enake razloge. V zvezi s pritožbenimi navedbami glede domnevnih nepravilnosti pri vročanju sklepov ter nemožnosti zakonite zastopnice dolžnika, da bi vpogledala spis, sodišče druge stopnje poudarja, da se v postopku po 52. čl. ZIZ odloča samo o nepravilnostih, ki jih je izvršitelj storil pri opravljanju izvršbe, torej v zvezi z realnimi dejanji izvršitelja (napr. rubež, cenitev, prodaja). Vročanje pisanj in pregled spisov ni opravljanje izvršbe, v teh procesnih dejanjih pa praviloma izvršitelj sploh ne sodeluje, zato te zatrjevane kršitve niso predmet odločanja o zahtevi za odpravo nepravilnosti iz 52. čl. ZIZ. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da naj bi bilo opravljenih preveč rubežev in da bi lahko izvršitelj dodatno rubil šele po vnovčenju že zarubljenega, je sodišče prve stopnje povsem pravilno ugotovilo, da mora izvršitelj po 69. čl. Pravilnika preračunati, koliko je potrebno zarubiti, da bo zadoščalo za poplačilo. Izvršitelj mora zarubiti toliko stvari, kot je potrebno za poplačilo celotne upnikove terjatve z vsemi postranskimi terjatvami in stroški (prim. 1. odst. 84. čl. ZIZ), v dvomu pa lahko izvršitelj rubi več in ne manj, kot je po njegovi oceni potrebno (5. odst. 73. čl. Pravilnika). Potrebno je tudi upoštevati, da morda vseh stvari ne bo mogoče prodati za ocenjeno vrednost (prim. 94. čl. ZIZ). Dolžnik nastopa v večih izvršilnih postopkih, zato je tudi izvršitelj rubil premične stvari pri istem dolžniku za poplačilo večih upnikov, kar je v skladu s 3. odst. 33. čl. Pravilnika in tudi z načelom hitrosti in ekonomičnosti izvršilnega postopka (1. odst. 11. čl. ZIZ ter 8. odst. 19. čl. Pravilnika). Iz vsega povedanega izhaja, da je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi dolžnikovega predloga za odpravo nepravilnosti. Ker niso podani pritožbeni razlogi in tudi ne razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), je sodišče druge topnje na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikovo pritožbo zoper sklep z dne 4.12.2000 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep. Ker dolžnik s pritožbama zoper sklepa z dne 18.7.2000 in 4.12.2000 ni uspel, mora sam nositi svoje pritožbene stroške za pritožbi z dne 22.11.2000 in z dne 19.12.2000 (1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ). Upnik mora sam nositi svoje stroške odgovora na pritožbo z dne 16.12.2000, ker v postopku s pritožbo zoper sklep ni predviden odgovor na pritožbo (366. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), zato ta strošek ni bil potreben za izvršbo (5. odst. 38. čl. ZIZ).