Jedro

Zaradi sicer pravočasno notificirane stvarne napake ni mogoče razdreti pogodbe, če se je kupec naknadno odpovedal njenemu uveljavljanju s stališča zahtevka na razdrtje.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem naj bi toženec tožniku bil dolžan plačati 15.500,00 DEM s pripadki v tolarski protivrednosti. Istočasno pa je ugodilo nasprotni tožbi ter tožniku naložilo, da mora s tožencem skleniti kupoprodajno pogodbo za stanovanjski prizidek v M., A., ki stoji na parceli št. k.o. P. za kupnino 23.485,76 DEM v tolarski protivrednosti, z izstavitvijo ustrezne listine, s katero bo možno izvršiti vknjižbo v zemljiški knjigi tako glede stanovanjskega prizidka oziroma stavbišča kot tudi glede pravice uporabe funkcionalnega zemljišča. Tožniku je tudi naložilo, da mora tožencu plačati še neplačano kupnino za sporno nepremičnino, pri čemer pa sta v izreku sodbe navedena dva zneska in sicer 8.500 DEM in 5.800 DEM. Ko je sodišče druge stopnje reševalo pritožbo tožnika, je sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na plačilo preostanka kupnine (točka 3 sodbe sodišča prve stopnje) razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej sodbi vlaga tožnik revizijo z vsebinsko navedbo revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno spremembo v skladu s tožbenim zahtevkom tožnika, ali pa razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V stanovanjskem prizidku, ki je predmet spora, tožnik ne bo mogel nikoli stanovati. Odločitev v izpodbijani sodbi je v nasprotju z moralnimi načeli in zakonskimi določili.

Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, tedanji Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (tretji odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Dejanske ugotovitve, sprejete na nižjih stopnjah, utemeljujejo v izpodbijani sodbi sprejeto pravno razlago. Dne 29.7.1991 kupljeno stanovanje v stanovanjskem prizidku napake nedvomno ima (greznica pod objektom in nekvalitetna gradbena izvedba), vendar pa je ugotovljeno, da je za del teh napak, ki se nanašajo na nekvalitetno gradnjo, tožnik vedel že ob nakupu. Prav zato je bila dogovorjena sorazmerno nizka kupnina. Lokacija greznice v hodniku pa predstavlja stvarno napako, ki se je odkrila šele pozneje (482. člen ZOR). Tožnik je o njej toženca pravočasno obvestil, vendar pa do razdrtja pogodbe ni prišlo. Pravdni stranki sta se namreč dogovorili za znižanje kupnine, pri čemer je toženec pristal tudi na prestavitev greznice. Sodišče druge stopnje je zato upravičeno ugotovilo, da sta kupec in prodajalec ravnala v okviru določb 488. člena ZOR, pa pri tem pogodbe nista razdrla (v sodbi sodišča prve stopnje posebej omenjeno potrdilo z dne 13.2.1992).

Osnovno načelo sojenja je zakonitost, torej pravilna uporaba materialnega prava glede na ugotovljeno dejansko stanje. Izpodbijani sodbi v tej smeri ni mogoče očitati v reviziji zatrjevanih napak. Preizkus po uradni dolžnosti pa je pokazal, da nepravilnosti, na katere mora po določbi 386. člena ZPP revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, v pravdi ni bilo. Zato je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah prvega odstavka 154. člena, prvega odstavka 155. člena in prvega odstavka 166. člena ZPP. Tožeča stranka nosi stroške revizije, ker z njo ni uspela, tožena stranka pa stroške odgovora nanjo, ker z navedbami v njem ni prispevala k odločitvi o reviziji.