Jedro

V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da tožnica kljub izrecnemu pozivu na dopolnitev vloge organu ni sporočila naslova, na katerem želi odpreti podružnico lekarne niti ni sporno, da ni predložila nobenega dokazila o lastništvu ali soglasja lastnika nepremičnine, kjer želi odpreti podružnico lekarne. V 10. členu ZLD-1 so res določeni posebni pogoji za odprtje podružnice lekarne. Vendar mora organ pri odločanju ali izdati dovoljenje za podružnico lekarne ali ne upoštevati tudi splošna določila iz 8. člena ZLD-1 glede mreže lekarniške dejavnosti na primarni ravni.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica vlaga tožbo zoper sklep Občine Loška dolina, izdanim na podlagi 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), s katerim je organ zavrgel tožničino vlogo za podružnično lekarno in odločil, da v postopku niso nastali posebni stroški (točka 2 izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica 9. 1. 2019 toženo stranko zaprosila za izdajo dovoljenja za odprtje podružnice lekarne A. v Oblini Loška dolina in vlogo o zainteresiranosti za koncesijsko partnerstvo. Da v občini že deluje podružnična lekarna in da občina ni zainteresirana za koncesijsko partnerstvo, je bila tožnica obveščena z dopisom 6. 3. 2019. Iz obrazložitve izhaja, da občina ne nasprotuje odprtju še ene podružnične lekarne v občini. Ob upoštevanju omejitev iz tretjega odstavka 8. člena Zakona o lekarniški dejavnosti (v nadaljevanju ZLD-1), je bila tožnica 19. 2. 2019 in 6. 3. 2019 pozvana, da vlogo za izdajo dovoljenja za odprtje podružnice lekarne dopolni z naslovom lokacije s predloženim dokazilom o lastništvu ali soglasjem lastnika objekta. Ker tožnica vloge v roku ni dopolnila, je organ njeno vlogo zavrgel. 3. Tožnica je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo, ki jo je organ druge stopnje zavrnil. 4. Tožnica v tožbi ocenjuje, da sta obe odločbi nezakoniti in da posegata v njen pravni položaj. Meni, da je tožena stranka odločitev o zavrženju oprla na nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in, da zakon ne zahteva v postopku izdaje dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne predhodno navedbo točnega naslova delovanja podružnice. Dovoljenje glasi na način, da so izpolnjeni pogoji iz zakona glede odprtja podružnice lekarne, torej z omejitvami, ki jih določa ZLD-1, tako glede gravitacijskega območja, potrebnega minimalnega števila prebivalcev ter oddaljenosti od druge lekarne. Zato tožena stranka ni imela podlage, da njeno vlogo zavrže. Meni, da je bila njena vloga popolna in celovita ter sposobna za obravnavo in bi morala tožena stranka o njej odločati meritorno po določbah 10.člena ZLD-1. Po tem členu, pa je pogoj za odprtje in obratovanje podružnice lekarne predhodno izdano dovoljenje s strani občine, na območju katere bi se izvajala lekarniška dejavnost v obliki podružnice lekarne. Tožena stranka je tako kršila 125. in 207. člen ZUP. V nadaljevanju podaja tudi vsebinske ugovore glede izdaje dovoljenja. Na podlagi navedenega tožnica sodišču predlaga, da izvede vse predlagane dokaze, nato pa izpodbijana sklepa odpravi in zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

5. V odgovoru na tožbo tožena stranka poudarja, da je v obravnavani zadevi relevantno zgolj vprašanje, ali je tožena stranka v tem postopku upravičeno zahtevala določitev tožničine vloge glede konkretizacije sedeža podružnične lekarne. Njen poziv z dne 19. 2. 2019 se je nanašal na zahtevo po opredelitvi mikro lokacije izvajanja lekarniške dejavnosti ter da tožnica za to predloži ustrezna dokazila. To je bilo potrebno, ker je tožnica navajala delovanje podružnične lekarne v istem kraju, v katerem lekarna že deluje, zakonodaja pa določa minimalno oddaljenost dveh lekarn. Tožba nima zadostnih navedb o (ne)popolnosti tožničine vloge, razen koliko se s tožbenimi navedbami utemeljuje, da tožnica v vlogi sploh ni bila dolžna razkriti kje naj bi se ta dejavnost konkretno opravljala. Tožnica se je namreč postavila na stališče, da je obstoječa podružnica lekarne nezakonita ter zato opredelitev lokacije v B. zadostuje in da posledično ni potrebno ugotavljati oddaljenosti nove podružnice lekarne. Vendar pa mora tožena stranka pri odločanju o izdaji dovoljenja za opravljanje lekarniške dejavnosti uporabiti določbo tretjega odstavka 8. člena ZLD-1, ki določa najmanjšo razdaljo med obstoječo in novo lekarno oziroma podružnico lekarne. Izdaja dovoljenja iz tretjega odstavka 10. člena ZLD-1 pa je odvisna od izpolnjevanja pogojev, ki jih predpisuje zakon. Ker tožeča stranka ni imela vseh podatkov, se ni mogla opredeliti do vprašanja ali tožnica izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 8. člena ZLD-1. Tožnica tudi v dopolnitvi vloge ni navedla naslova svoje lekarniške podružnice v občini C., niti ni predložila dokazil o lastništvu oziroma soglasja lastnika nepremičnine. Posledično je vloga ostala nepopolna. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne in tožnici naloži plačilo stroškov postopka.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Lekarniška dejavnost je javna zdravstvena služba, ki se izvaja na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti. Mrežo lekarniške dejavnosti na primarni ravni zagotavlja občina ali več sosednjih občin skupaj (tretji odstavek 5. člena ZLD-1). Mreža izvajalcev lekarniške dejavnosti na primarni ravni pa je določena na podlagi potreb prebivalstva po dostopu do zdravil in drugih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, števila prebivalcev na gravitacijskem območju lekarne, cestne razdalje med lekarnami in prisotnosti zdravstvene dejavnosti na primarni ravni (drugi odstavek 8. člena ZLD-1). Lekarniška dejavnost na primarni ravni se izvaja v lekarni, v podružnici lekarne ali s priročno zalogo zdravil (prvi odstavek 8. člena ZLD-1).

8. Sodišče najprej ugotavlja, da v obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da tožnica kljub izrecnemu pozivu na dopolnitev vloge dne 19. 2. 2019 in dne 6. 3. 2019 organu ni sporočila naslova, na katerem želi odpreti podružnico lekarne niti ni sporno, da ni predložila nobenega dokazila o lastništvu ali soglasja lastnika nepremičnine, kjer želi odpreti podružnico lekarne. Tožnica namreč glede tega uveljavlja dva ugovora. Najprej uveljavlja, da je pri izdaji dovoljenja za podružnico lekarne treba upoštevati samo 10. člen ZLD-1. Glede tega tožena stranka zatrjuje, da je pri odločanju poleg 10. člena ZLD-1, treba upoštevati tudi 8. člen ZLD-1. Obenem tožnica ugovarja, da posluje obstoječa lekarna nezakonito s čimer smiselno uveljavlja ugovor, da v B. ni lekarne in zato lahko odpre lekarno kjerkoli v tem kraju.

9. Dokler ni s pravnomočno odločbo ugotovljeno, da obstoječa lekarna ne sme obratovati, mora obstoječe dejansko stanje upoštevati tudi organ pri odločanju o dajanju soglasja k ustanovitvi nove lekarne. V predmetnem upravnem postopku je torej organ moral upoštevati, da v B. že deluje lekarna.

10. Glede uporabe zakona pa sodišče ugotavlja, da so v 10. členu ZLD-1 res določeni posebni pogoji za odprtje podružnice lekarne. Vendar mora organ pri odločanju ali izdati dovoljenje za podružnico lekarne ali ne upoštevati tudi splošna določila iz 8. člena ZLD-1 glede mreže lekarniške dejavnosti na primarni ravni. V okviru mreže lekarniške dejavnosti pa je predpisana tudi najmanjša razdalja med obstoječo in novo lekarno ali podružnico lekarne (tretji odstavek 8. člena ZLD-1). Ali so izpolnjeni pogoji iz 8. in 10. člena ZLD-1 mora organ ugotoviti pred izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice in, če vloga ne vsebuje vse, kar je treba, da organ ugotovi relevantna dejstva, organ stranko pozove na odpravo pomanjkljivosti (66. in 67. člen ZUP).

11. Predmet presoje v tem upravnem sporu je sklep izdan na podlagi 67. člena ZUP o zavrženju vloge na podlagi ugotovitve organa, da je tožničina vloga zaradi neustrezne dopolnitve ostala nepopolna in organ tako ni mogel preveriti ali so upoštevane omejitve iz tretjega odstavka 8. člena ZLD-1 glede razdalje med obstoječo lekarno in novo podružnico lekarne. Ne v pritožbi in ne v tožbi tožnica ne pove, na katerem naslovu želi odpreti podružnice lekarne. Gre za procesni položaj, ko posledično tožničine vloge tožena stranka ni mogla obravnavati, saj ne vsebuje najosnovnejših podatkov, ki so potrebni, da se vloga za izdajo dovoljenja za podružnično lekarno sploh lahko vsebinsko obravnava. Sodišče se tako strinja s stališčem tožene stranke, da tožnica z odgovorom na poziv za dopolnitev vloge ni posredovala podatkov, ki jih mora vsebovati vloga za izdajo dovoljenja za podružnico lekarne. Zaradi tega je vloga ostala tako nepopolna, da je organ ni mogel obravnavati in posledično je organ pravilno zavrgel tožničino vlogo na podlago 67. člena ZUP.

12. Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. O zadevi je odločitev sprejelo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje zadeve med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

13. Odločitev o stroških je temeljila na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.