Jedro

Učitelji (torej tudi tožnik) so dolžni pripravljati sprotne učne priprave. Ta dolžnost izhaja iz 119. člena ZOFVI, ki določa, da delovna obveznost učitelja obsega tudi pripravo na pouk, ta pa zajema sprotno vsebinsko in metodično pripravo ter pripravo didaktičnih pripomočkov. Priprava sprotne učne priprave je spadala v delovno obveznost tožnika in bi moral z njo razpolagati na način, da jo lahko kadarkoli pokaže bodisi nadrejenemu bodisi nadzornemu organu. Že iz razloga, ker 6. 12. 2023 in 10. 1. 2024 sprotne učne priprave ni imel pri sebi (na delovnem mestu) in je zato ravnateljici na njeno zahtevo tedaj ni mogel pokazati, mu je bilo utemeljeno izdano pisno opozorilo pred odpovedjo. Zgoraj navedeni razlogi pa še ne omogočajo zaključka, da je pisno opozorilo v celoti neutemeljeno, saj ga je sodišče prve stopnje presojalo zgolj v omejenem delu, tj. glede tega, da tožnik učnih priprav ni imel pri sebi. Do (ne)utemeljenosti ostalih očitkov, ki izhajajo iz obrazložitve pisnega opozorila glede sprotnih učnih priprav in sestanka z dne 8. 1. 2024, se ni opredelilo.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se v I. točki izreka razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbene zahtevke, s katerimi je tožnik uveljavljal: ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 5. 3. 2024; da mu je toženka dolžna priznati delovno razmerje z vsemi pravicami, in sicer od 22. 3. 2024 do 1. 4. 2024 in od 1. 7. 2024 do 31. 8. 2024 za polni delovni čas, od 22. 4. 2024 do 30. 6. 2024 pa za polovični delovni čas, ter da mu mora plačati mesečne zneske prikrajšanj pri plači, ki izhajajo iz izreka sodbe; povračilo stroškov spora glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi (I. točka izreka sodbe). Tožniku je naložilo, da zaradi umika odškodninskega tožbenega zahtevka toženki povrne 1.994,44 EUR stroškov postopka (II. točka izreka sodbe).

2.Tožnik se pritožuje zoper sodbo zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da pisno opozorilo pred odpovedjo ni bilo utemeljeno. Ni bila njegova delovna obveznost, da ima sprotne učne priprave ves čas pri sebi. To ni bilo določeno ne v pogodbi o zaposlitvi ne v kolektivni pogodbi, ZOFVI ali toženkinih internih aktih. Podana je kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev 2. in 22. člena URS, saj sodišče ni pojasnilo, na kateri pravni podlagi naj bi temeljila ta obveznost, niti se ni opredelilo do argumentov tožnika v tej smeri. Priprave na pouk in učne priprave so se zaradi organizacijsko logističnih razlogov (nezadostnega števila učiteljskih kabinetov in računalnikov) opravljale doma, zato je tožnik učne priprave hranil na domačem računalniku. Ravnateljici jih je zakonito predložil naknadno. Toženka mu ni očitala, da bi sicer delo opravljal nestrokovno. Ni pojasnila, v čem je pomen sprotne učne priprave za program podaljšanega bivanja. Ravnateljičina težnja je bila spremeniti podaljšano bivanje v nekaj, kar je podobno pouku. S tem se tožnik in nekateri pedagogi niso strinjali, kar je gotovo botrovalo želji, da se ga znebi. Pritožba izpodbija tudi presojo o zakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Uveljavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče ni opredelilo do navedb tožnika, da je bila odpoved (pa tudi pisno opozorilo) le povračilni ukrep zaradi njegove kandidature za ravnatelja. A. A. je izpovedal, da enkrat ni imel sprotnih učnih priprav, pa zaradi tega ni prejel opomina. S sklicevanjem na izpovedi B. B. in ravnateljice ter na e-sporočilo z dne 2. 2. 2024 pritožba utemeljuje neverodostojnost te priče in ravnateljice. Uradni zaznamki ravnateljice, ki jih je toženka vložila v spis, so prirejeni za potrebe te pravde. Zaradi laži B. B. je bil tožnik nanjo jezen, zato jo je 1. 2. 2024 upravičeno opozoril, naj laži ne širi več. O tem, kaj naj bi ji ob tem rekel, sta B. B. in ravnateljica sestavila neresnično zgodbico z namenom podaje odpovedi tožniku. Iz prepisa zapisnika zaslišanj z dne 29. 1. 2025 na strani 35 je razvidno, da je predsednica senata prejudicirala odločitev. Priglaša stroške pritožbe.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Iz pritožbenih razlogov izhaja, da tožnik izpodbija le I. točko izreka sodbe, ki se nanaša na spor o odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pritožbeni preizkus je zato omejen na ta del prvostopenjske sodbe (350. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

6.Tožnik je bil zaposlen pri toženki na delovnem mestu učitelj razrednega pouka. Dne 5. 3. 2024 mu je redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga (3. alineja prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1). Pred podajo te odpovedi mora delodajalec pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo v predpisanem roku ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja (prvi odstavek 85. člena ZDR-1). Obstoj tega pogoja je toženka dokazovala s pisnim opozorilom z dne 19. 1. 2024, v katerem je očitala: da 6. 12. 2023 in 10. 1. 2024, ko je ravnateljica opravljala učni sprehod v RaP-u (razširjeni program), tožnik ni imel sprotne učne priprave za izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela, kakor to določa 119. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI); da se je 8. 1. 2024 na sestanku aktiva RaP-a vedel nespoštljivo in nedopustno ter ga je predčasno zapustil.

7.Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi ravnateljice in prič zaključilo, da je priprava sprotne učne priprave spadala v delovno obveznost tožnika in da bi moral z njo razpolagati na način, da jo lahko kadarkoli pokaže bodisi nadrejenemu bodisi nadzornemu organu. Že iz razloga, ker 6. 12. 2023 in 10. 1. 2024 sprotne učne priprave ni imel pri sebi (na delovnem mestu) in je zato ravnateljici na njeno zahtevo tedaj ni mogel pokazati, mu je bilo po presoji sodišča prve stopnje utemeljeno izdano pisno opozorilo pred odpovedjo.

8.Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko ugotovitvijo, da so učitelji (torej tudi tožnik) dolžni pripravljati sprotne učne priprave. Ta dolžnost izhaja iz 119. člena ZOFVI, ki določa, da delovna obveznost učitelja obsega tudi pripravo na pouk, ta pa zajema sprotno vsebinsko in metodično pripravo ter pripravo didaktičnih pripomočkov. Kot izhaja iz izpovedi ravnateljice in prič, so učitelji lahko sprotno učno pripravo hranili na različnih fizičnih nosilcih (omenjali so pripravo v natisnjeni obliki ali shranjeno na USB ključku, na računalniku, v aplikaciji e‑asistent …). Iz tožnikovih trditev izhaja, da je učno pripravo hranil v digitalni obliki, ker pa v očitanih dneh ni imel pri sebi elektronskega medija, jo je poslal ravnateljici, ko je prišel do računalnika. V povezavi s tem je v izpovedi pojasnil, da je učne priprave sestavljal doma na računalniku. Da je bilo tako postopanje običajno, izhaja tudi iz izpovedi C. C., ki jo je povzelo sodišče prve stopnje, in v kateri je pojasnila, da so učne priprave, ki se štejejo v delovni čas, učitelji izdelovali doma.

9.Presojo, da bi tožnik moral s sprotno učno pripravo razpolagati na način, da jo lahko kadarkoli pokaže nadrejenemu ali nadzornemu organu, je sodišče prve stopnje izpeljalo iz izpovedi ravnateljice in nekaterih prič, ki so pojasnile, da je ravnateljica občasno pri učiteljih preverjala učno pripravo in ji jo je bilo treba pokazati. Vendar pa iz trditev strank (in niti iz dokazov) ne izhaja, da je bilo pri toženki v okviru regulacije obveznosti iz delovnega razmerja jasno definirano pravilo (ter v kakšni obliki in kdaj naj bi bilo sprejeto in posredovano učiteljem) o tem, da mora imeti učitelj sprotno učno pripravo vedno pri sebi na delovnem mestu oziroma z njo razpolagati na način, da jo lahko kadarkoli pokaže ravnateljici. Navedeno izpostavlja tudi pritožba in je še toliko bolj pomembno zato, ker zgolj obstoj vnaprej znanega in določno opredeljenega pravila lahko utemeljuje izrek sankcije v primeru njegove kršitve. Glede na navedeno dejstva, da tožnik 6. 12. 2023 in 10. 1. 2024 ob učnem sprehodu ravnateljice ni imel pri sebi sprotne učne priprave (jo je pa ravnateljici predložil neposredno zatem, dne 7. 12. 2023 in 11. 1. 2024), ni mogoče šteti za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Zaključek o utemeljenosti pisnega opozorila je zato glede obravnavanega ravnanja tožnika materialnopravno napačen.

10.Toženkine navedbe v odgovoru na pritožbo (podane tudi v prvostopenjskem postopku) ne omogočajo drugačne presoje pisnega opozorila. Iz 3.2 točke priloge Pravilnika o dokumentaciji v osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 61/2012 in nadaljnji) res izhaja, da med dokumentacijo o delu strokovnih delavcev spada tudi sprotna priprava na vzgojno izobraževalno delo, ki jo je šola dolžna hraniti do konca šolskega leta. Vendar pa citirani pravilnik ne vzpostavlja nobenih dolžnosti za delavce, temveč zgolj za delodajalce, katerim predpisuje, katero dokumentacijo in na kakšen način morajo hraniti. Pravilnik zlasti tudi ne določa, da morajo učitelji sprotne učne priprave imeti vedno pri sebi na delovnem mestu. Tudi šolska inšpekcija je 21. 2. 2024 (kar je po izdanem pisnem opozorilu tožniku) v nadzoru, ki ga izpostavlja toženka, ugotovila zgolj toženkino kršitev pravilnika, ker ni hranila sprotnih priprav strokovnih delavcev, zaradi česar ji je inšpekcija naložila, naj zagotovi spoštovanje pravilnika na način, da te priprave vodi in hrani na predpisan način v šoli.

11.Tudi toženkino sklicevanje na Zakon o šolski inšpekciji (ZSolI) ni odločilnega pomena. Ta v 6. točki prvega odstavka 12. člena res določa, da se nadzor, ki ga izvaja šolska inšpekcija, nanaša tudi na sprotno načrtovanje vzgojno‑izobraževalnega dela strokovnih delavcev šole, vendar pa ne predpisuje načina, na katerega bi strokovni delavci šole morali razpolagati s to dokumentacijo. Prav tako ni ključno toženkino sklicevanje na zapisnik šolske inšpekcije z dne 21. 2. 2024 v delu, iz katerega je razvidno, da je inšpekcija želela videti sprotne učne priprave za naključno izbrane učitelje in ugotovila, da so bile te skladne s predpisi. Iz zapisnika nadzora izhaja, da je bil tega dne opravljen reden nadzor, ta pa se na podlagi 6. odstavka 11. člena ZSolI vnaprej napove, torej se lahko učitelji nanj pripravijo (tako, da imajo na napovedan dan nadzora sprotne učne priprave pri sebi in jih lahko predložijo na vpogled inšpekciji).

12.Zgoraj navedeni razlogi pa še ne omogočajo zaključka, da je pisno opozorilo v celoti neutemeljeno, saj ga je sodišče prve stopnje presojalo zgolj v omejenem delu, tj. glede tega, da tožnik učnih priprav ni imel pri sebi. Do (ne)utemeljenosti ostalih očitkov, ki izhajajo iz obrazložitve pisnega opozorila glede sprotnih učnih priprav in sestanka z dne 8. 1. 2024, se ni opredelilo. Zaradi pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi, I. točko izreka sodbe razveljavilo in v tem delu vrnilo zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje (354. člen ZPP). To se je v ponovljenem sojenju dolžno opredeliti do vseh očitkov iz obrazložitve pisnega opozorila, ter upoštevaje trditve obeh strank in po izvedbi vseh dokazov, ki sta jih stranki predlagali v zvezi s tem (zaslišanja strank, prič, listine) ponovno oceniti, ali je pisno opozorilo (ne)utemeljeno. Če bo presodilo, da je neutemeljeno (in je posledično odpoved nezakonita), mora odločiti tudi o predlagani sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi in pravicah v zvezi s tem, kar prav tako še ni bilo predmet razčiščevanja dejanskega stanja. V primeru utemeljenosti pisnega opozorila mora presoditi (ne)zakonitost odpovedi in odločiti o tožbenem zahtevku.

13.Pritožbeno sodišče je ocenilo, da glede na okoliščine primera ne more samo dopolniti postopka. Sodišče prve stopnje namreč v dosedanjem sojenju ni ugotavljalo vseh odločilnih dejstev ter je v ta namen dolžno raziskati in oceniti obsežnejše sklope dejstev, kot je bilo obrazloženo že predhodno. Namen instančnega postopka ni prenos odločanja s prve na drugo stopnjo (zlasti ne v navedenem obsegu), pač pa preverjanje pravilnosti izpodbijane odločitve. Z razveljavitvijo izpodbijane sodbe ter vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje tudi ne bo kršena pravica strank do sojenja v razumnem roku.

14.Do ostalih pritožbenih navedb (da odpovedni razlog ni utemeljen, da se sodišče ni opredelilo do trditev o odpovedi kot povračilnem ukrepu itd.) se pritožbeno sodišče ni opredelilo, ker v tej fazi postopka niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

15.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Sprejet je bil na podlagi 86. člena Zakona o osnovni šoli (ZOsn), ki določa, da šolsko dokumentacijo, ki jo vodi oziroma izdaja osnovna šola, predpiše minister.

2Ker je izpodbijani del sodbe v celoti razveljavljen, mora sodba, ki jo bo izdalo sodišče v ponovljenem sojenju, ponovno vsebovati tudi razloge o očitku, da tožnik 6. 12. 2023 in 10. 1. 2024 ni imel pri sebi sprotnih učnih priprav.