Jedro

Opominska taksa po tar.št. 37 ZST se odmeri od vsake posamezne vrednosti neplačane sodne takse za vlogo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, U 486/2008 z dne 17. 9. 2008, se spremeni tako, da se tožeči stranki odmeri sodna taksa v skupni višini 168,31 EUR, pri čemer znaša sodna taksa za tožbo 800 točk, za zahtevo za izdajo začasne odredbe 400 točk, za sklep o zavrnitvi zahteve za izdajo začasne odredbe 500 točk, za opomin za plačilo sodne takse za tožbo 250 točk, za opomin za plačilo sodne takse za predlog za izdajo začasne odredbe 100 točk. Vrednost točke na dan nastanka taksnih obveznosti je znašala 0,0821 EUR.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi tožnikove zahteve iz prvega odstavka 27. člena Zakona o sodnih taksah – ZST odmerilo sodno takso za tožbo v višini 800 točk, za zahtevo za izdajo začasne odredbe v višini 400 točk; za sklep o zavrnitvi zahteve za izdajo začasne odredbe v višini 500 točk; in za opomin za plačilo takse za tožbo in za predlog za izdajo začasne odredbe v višini 500 točk. Ob vrednosti točke na dan nastanka taksne obveznosti (0,0821 EUR) je bila tožeči stranki odmerjena sodna taksa v skupni višini 180,62 EUR.

2. Tožnik vlaga pritožbo zoper sklep zaradi zmotne uporabe materialnega prava in Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe ZST, ker je opominsko takso odmerilo od seštevka takse za tožbo in takse za predlog za izdajo začasne odredbe, moralo pa bi jo odmeriti od takse za vsako od teh vlog posebej. Če bi ravnalo tako, bi odmerjena sodna taksa v obravnavani zadevi znašala 168,31 EUR.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporno pravno vprašanje, ali se opominska taksa za (eno) vlogo po tar. št. 37 ZST plačuje od seštevka vseh neplačanih taks, ki jih taksni zavezanec ni pravočasno plačal in je k njihovemu plačilu pozvan z enim opominom, ali pa se opominska taksa za (eno) vlogo plača od vsake posamezne neplačane takse, ki se terjajo z opominom.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker je sodno takso odmerilo od seštevka vseh neplačanih taksnih obveznosti in za vsako vlogo posebej. Pojem vloge v upravnem sporu je definiran v prvem odstavku 105. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena. Po tej določbi so z vlogo mišljeni tožba, odgovor na tožbo, pravno sredstvo in druge izjave, predlogi ali sporočila, ki se vlagajo zunaj obravnave. Po presoji Vrhovnega sodišča gre torej v obravnavani zadevi pri tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe za dve vlogi.

7. Četrti odstavek 26. člena ZST določa, da če prejme sodišče po pošti vlogo, za katero sploh ni plačana ali ni plačana vsa taksa, ali če taksni zavezanec ne predloži potrdila o plačilu vse takse, ki se plača v gotovini, pošlje sodišče taksnemu zavezancu opomin, naj v 15 dneh od vročitve opomina plača sodno takso; v teh primerih se plača tudi taksa za opomin. Po tar. št. 37 ZST se za opomin za plačilo takse plača taksa glede na vrednost neplačane takse.

8. Čeprav je v obravnavani zadevi tožeča stranka v enem pisanju vložila tožbo in predlagala tudi izdajo začasne odredbe, gre po presoji Vrhovnega sodišča še vedno za dve vlogi. Sodišče prve stopnje bi zato moralo opominsko takso po tar. št. 37 ZST odmeriti od vsake posamezne vrednosti neplačane sodne takse, za tožbo in za predlog za izdajo začasne odredbe, saj tako določa četrti odstavek 26. člena ZST.

9. Po tar. št. 37 ZST opominska taksa za neplačano sodno takso za vložitev tožbe v višini 800 točk znaša 250 točk, opominska taksa za vložitev predloga za izdajo začasne odredbe v višini 400 točk pa znaša 100 točk. Za sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe znaša sodna taksa 500 točk. Vsota neplačanih taks torej znaša 2050 točk, kar ob vrednosti točke v višini 0,0821 EUR v denarju znaša 168,31 EUR.

10. Vrhovno sodišče je na podlagi določbe 366. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da se ZPP primerno uporablja tudi za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, uporabilo določbo 3. točke tretjega odstavka 80. člena ZUS-1, ki določa, da sme Vrhovno sodišče spremeniti odločitev sodišča prve stopnje brez oprave glavne obravnave, če misli, da je dejansko stanje pravilno ugotovljeno, da pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Na podlagi teh določb je Vrhovno sodišče spremenilo izpodbijani sklep o odmeri sodne takse in odločilo, kot izhaja iz izreka.