Jedro

Upnik ali kdo drug, ki ima pravico biti poplačan iz kupnine, ne pa dolžnik, lahko najkasneje na razdelitvenem naroku izpodbija terjatev drugega upnika, njeno višino ali vrstni red; na pravdo pa ga sodišče napoti, če je odločitev odvisna od spornih dejstev.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o razdelitvi zneska 24.200.000,00 SIT, dobljenega s prodajo dolžnikovih nepremičnin.

Proti sklepu se zaradi bistvene kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje dolžnik, ki predlaga, da se razveljavi in zadeva vrne v ponovno obravnavo drugemu sodniku.

Navaja, da se razdelitveni narok dne 30.6.1999 ni opravil, ker je dolžnik vložil predlog za izločitev sodnice. Ta pa je, ne da bi počakala na odločitev predstojnice sodišča glede izločitve, razveljavila lastni sklep o svoji izločitvi in sklep o preložitvi naroka za nedoločen čas, brez obrazložitve. Izločena sodnica dolžniku tudi ni omogočila, da bi izpodbijal utemeljenost zahtevka za razdelitev kupnine z dne 13.7.1999, saj ni razpisala razdelitvenega naroka potem, ko je bila izločena. Do zahtevka za razdelitev kupnine je prišlo na podlagi neresničnega in nestrokovno sestavljenega notarskega zapisa z dne 10.12.1996, ki ni upošteval volje strank iz zadolžnice z dne 4.11.1996, po kateri je upnik postal lastnik ene polovice dolžnikove stanovanjske hiše in na tej podlagi vloženega nestrokovnega tožbenega zahtevka. Nična pa je razdelitev kupnine tudi zato, ker je dolžnik vložil nasprotno tožbo zoper vse povzročitelje oškodovanja in ki je sodišče še ni vzelo v obravnavo, čeprav bi jo moralo obravnavati prioritetno, zaradi spornosti razdelitve kupnine pa bi moralo vse udeležence v postopku napotiti na pravdo v smislu 202. člena ZIZ.

Pritožba ni utemeljena.

Izločitev izvršilne sodnice v tej zadevi je dolžnik po podatkih spisa predlagal 30.6.1999, torej v času veljavnosti Zakona o pravdnem postopku (ZPP) iz leta 1977. Ta v 2. odstavku 72. člena določa, da sodnik, katerega izločitev je predlagana, do odločitve predstojnika sodišča sme opravljati tista dejanja, ki bi jih bilo nevarno odlašati. Med taka pa nedvomno sodi tudi procesno vodstvo.

Prvostopenjska sodnica je torej ravnala pravilno in zakonito, ko je kljub predlogu za njeno izločitev sprejela še dva sklepa procesnega vodstva, najprej o preložitvi razdelitvenega naroka na nedoločen čas, nato pa o preložitvi na določen čas, ki je bila v danem primeru bolj smotrna (čl. 72/2 ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ). Po dne 1.7.1999 zavrnjenem predlogu za izločitev pa je bil na dne 13.7.1999 preloženi razdelitveni narok ustrezno opravljen v skladu z določili 207. člena ZIZ. Ob tem je povsem neumesten in neutemeljen pritožbeni očitek, da dolžniku na tem naroku ni bilo omogočeno izpodbijati zahtevka za razdelitev kupnine ter, da ni bil z vsemi udeleženci postopka napoten na pravdo zaradi spornosti razdelitve kupnine. Pojasniti je namreč treba, da so določila 201. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) o izpodbijanju terjatev, namenjena upniku ali komu drugemu, ki ima pravico biti poplačan iz kupnine, ne pa dolžniku. Le upravičenec do poplačila iz kupnine torej lahko najkasneje na razdelitvenem naroku izpodbija terjatev drugega upnika, njeno višino ali vrstni red, na pravdo pa ga sodišče napoti, če je odločitev odvisna od spornih dejstev (1. odst. 202. člena ZIZ). Nadaljnja dejstva, ki jih dolžnik ponovno navaja v pritožbi, pa se nanašajo na sam izvršilni naslov, to je notarski zapis z dne 10.12.1996 in bi jih moral, kot je že bilo pojasnjeno v sklepu tukajšnjega sodišča z dne 22.1.1999, III Cp 64/99-79 uveljavljati v pravdi, na katero pa ga izvršilno sodišče ne more in ne sme napotiti, saj za tako napotitev v določilih ZIZ ni podlage. V kolikor bi dolžnik s tako tožbo uspel in bi bil navedeni izvršilni naslov razveljavljen ali spremenjen, pa bi imel možnost z nasprotno izvršbo zahtevati, da mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil. Zmotno je namreč dolžnikovo v pritožbi izraženo stališče, da bi sodišče njegov že vloženi predlog za nasprotno izvršbo z dne 20.7.1999 red. št. 125a moralo prioritetno obravnavati pred razdelitvijo kupnine. Nasprotna izvršba je namreč po izrecnem določilu 1. odst. 67. člena ZIZ možna šele, ko je izvršba že opravljena, torej po izvedeni razdelitvi kupnine.

Po povedanem in ko tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (le v obrazložitvi sklepa prve stopnje navedeno pojasnilo, da se preostanek kupnine v višini 7.201.858,00 SIT vrne dolžniku, take kršitve ne predstavlja), je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo (čl. 365, tč. 2 ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ).