Jedro

Čeprav ZPNačrt izrecno ne določa, kdaj nastane obveznost plačila komunalnega prispevka, mora v tem primeru prvostopenjski organ v ponovljenem postopku v skladu z načelom zaupanja v pravo, kot enim od načel pravne države iz 2. člena URS, uporabiti predpis, veljaven v času uvedbe postopka za odmero komunalnega prispevka.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločbi Občine Vrhnika št. 354-12/2015-14 (6-07) z dne 15. 7. 2015 in 24. 7. 2015 se odpravita in se zadeva vrne prvostopenjskemu občinskemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski občinski organ je z odločbo z dne 15. 7. 2015 tožniku odmeril komunalni prispevek za novogradnjo – legalizacijo stanovanjskega objekta na zemljišču parcela št. 123/4 k.o. ... v višini 10.022,20 EUR (1. točka izreka), ki ga mora plačati v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe na navedeni TR (2. točka izreka), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka). Odločil je še, da stroški priključkov na komunalne naprave in dovozno pot do objekta niso predmet te odločbe in da mora investitor, ki se želi priključiti na posamezno komunalno opremo, pridobiti potrebno soglasje oz. potrdilo upravljavca komunalne naprave oz. upravljavca infrastrukture (4. točka izreka) ter ugotovil, da organu v postopku niso nastali posebni stroški (5. točka izreka).

2. Iz obrazložitve med drugim izhaja, da je prvostopenjski občinski organ tožniku odmeril komunalni prispevek z odločbo z dne 24. 6. 2015, zoper katero je tožnik vložil pritožbo. Ponovno odmero je isti organ z izpodbijano odločbo opravil po prejemu pritožbe, v skladu z veljavnim Odlokom o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika (Naš časopis št. 427/2015, v nadaljevanju Odlok o komunalnem opremljanju) in Odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika (Naš časopis št. 428/2015, v nadaljevanju Odlok o programu opremljanja).

3. Z dopolnilno odločbo z dne 24. 7. 2015 je prvostopenjski občinski organ odločil, da se odločba prvostopenjskega organa z dne 24. 6. 2015 v celoti nadomesti z odločbo z dne 15. 7. 2015. 4. Drugostopenjski občinski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper navedeni odločbi.

5. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da sta izpodbijani odločbi v nasprotju s 155. členom Ustave, z ustavnim načelom varstva zaupanja v pravo oziroma načelom prepovedi retroaktivnosti, ter v nasprotju z določbami Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt). Zahtevo za odmero komunalnega prispevka je namreč podal 2. 2. 2015, to je pred uveljavitvijo Odloka o komunalnem prispevku in Odloka o programu opremljanja, kar pomeni, da je toženka z odločitvijo posegla v njegove pridobljene pravice, saj predpis lokalne skupnosti ne sme imeti retroaktivne veljavnosti. Po njegovem mnenju bi morala toženka komunalni prispevek odmeriti na podlagi predpisov, veljavnih v času vložitve zahteve za odmero komunalnega prispevka, pri čemer se sklicuje na nekaj odločb Ustavnega sodišča in sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 248/2012. Poleg tega navaja, da občinski organ v obdobju od 3. 11. 2014 do 29. 6. 2015 ne more več odmerjati komunalnega prispevka po do tedaj ali pa kasneje veljavnem občinskem odloku, pač pa le na podlagi podzakonskega akta, tj. Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme (v nadaljevanju Pravilnik). Pri tem se sklicuje na 108. člen ZPNačrt. Pojasnjuje, zakaj meni, da znaša njegova obveznost plačila komunalnega prispevka le znesek 4.553,70 EUR. Predlaga, naj sodišče izpodbijani odločbi odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe dalje do plačila.

6. Toženka v odgovoru na tožbo navaja razloge, zakaj meni, da sta izpodbijani odločbi pravilni, tožba pa neutemeljena. Predlaga njeno zavrnitev ter povrnitev stroškov postopka.

7. Tožba je utemeljena.

8. V zadevi je sporna zakonitost odločbe o odmeri komunalnega prispevka, ki temelji na predpisu, veljavnem v času izdaje odločbe, in ne na predpisu, veljavnem v času vložitve zahteve za odmero komunalnega prispevka.

9. Čeprav ZPNačrt izrecno ne določa, kdaj nastane obveznost plačila komunalnega prispevka, mora po presoji sodišča iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve te sodbe, v tem primeru prvostopenjski organ v ponovljenem postopku v skladu z načelom zaupanja v pravo, kot enim od načel pravne države iz 2. člena URS, uporabiti predpis, veljaven v času uvedbe postopka za odmero komunalnega prispevka.

10. Komunalni prispevek je namreč javna dajatev, ki nastane na podlagi zakona, ko se stečejo okoliščine za njegovo odmero, določene z zakonom. V primeru odmere komunalnega prispevka za potrebe (nove) gradnje, kot je to v obravnavani zadevi, so te okoliščine podane, ko investitor oziroma v njegovem imenu upravna enota vloži zahtevo za odmero oziroma obvestilo o popolnosti vloge za izdajo gradbenega dovoljenja (79. člen ZPNačrt). Izdaja gradbenega dovoljenja je namreč praviloma vezana na predhodno plačilo komunalnega prispevka (5. točka prvega odstavka 66. člena v zvezi z 210. členom oziroma sedmi odstavek 54. člena Zakona o graditvi objektov). Višina te javne dajatve mora biti po presoji sodišča predvidljiva že v času nastanka obveznosti njenega plačila, in že zaradi ustavnega načela zaupanja v pravo in načela enakosti pred zakonom ne more biti odvisna od dolžine upravnega postopka. Res je sicer komunalni prispevek t. i. prednostno breme, katerega značilnost je, da obstaja povezanost med storitvijo (plačilom) in protistoritvijo (komunalno infrastrukturo, za katero občina s plačilom komunalnega prispevka zagotavlja možnost priključitve) in bi zato v določenih primerih lahko prišlo do odmere, ki ne ustreza dejanski opremljenosti zemljišča. Vendar pa ima v takih primerih občina možnost, da komunalni prispevek za izboljšanje opremljenosti zemljišča odmeri naknadno po uradni dolžnosti na podlagi sedmega odstavka 79. člena ZPNačrt. Takšno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče v sodbi X Ips 149/2013 z dne 3. 6. 2015. 11. V obravnavani zadevi bi zato moral prvostopenjski občinski organ v ponovljenem postopku uporabiti predpis, veljaven v času uvedbe postopka odmere komunalnega prispevka, to je dne 2. 2. 2015, ko je tožnik vložil zahtevek za izdajo odločbe za odmero komunalnega prispevka. Ker je v Občini Vrhnika ob uvedbi predmetnega postopka odmere komunalnega prispevka že minilo šest mesecev od sprejema Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika (Ur.l. RS, št. 27/14 in 50/14-teh. Popravek, 2. 11. 2014), to glede na drugi odstavek 108. člena ZPNačrt pomeni, da občina pri odmeri komunalnega prispevka od vključno 3. 11. 2014 ne sme več uporabljati prejšnjega predpisa, to je starega Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Vrhnika (Naš časopis št. 362/2009 in dopolnj. 407/2013), temveč mora uporabiti Pravilnik, kot to določa 11. odstavek 79. člena ZPNačrt. Ker pa sta bila podlaga za izdajo izpodbijane odločbe predpisa, veljavna v času odločanja, to je Odlok o komunalnem prispevku in Odlok o programu opremljanja, ki sta oba začela veljati po tem, ko je bil v obravnavanem primeru že uveden postopek odmere komunalnega prispevka, je bilo v obravnavani zadevi materialno pravno napačno uporabljeno.

12. Glede na navedeno je sodišče izpodbijani odločbi odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo moral prvostopenjski občinski organ obravnavati tožnikovo pritožbo zoper odločbo št. 354-12/2015(6-07) z dne 24. 6. 2015 ter na podlagi 242. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) bodisi zadevo rešiti drugače in z novo odločbo nadomestiti odločbo z dne 24. 6. 2015, bodisi zadevo odstopiti občinskemu organu druge stopnje, da odloči o tožnikovi pritožbi, pri čemer morata materialno pravo pravilno uporabiti.

13. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijane upravne akte, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala odvetniška družba, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).