U-I-46/07

18. 9. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude in ustavne pritožbe Jožeta Pittnerja, Maribor, ki ga zastopa Erik Kralj, odvetnik v Mariboru, na seji 18. septembra 2008

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 246. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03 in 45/08) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 2260/2006 z dne 14. 11. 2006 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. Dn 2584/1997 z dne 17. 7. 2006 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Zemljiškoknjižno sodišče je zavrnilo predlog pritožnika in pobudnika (v nadaljevanju pobudnik) za zaznambo spora. Presodilo je namreč, da spor zaradi sklenitve prodajne pogodbe in izstavitve zemljiškoknjižne listine ne sodi med tiste, za katere prvi odstavek 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) določa, da se njihov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi. V obrazložitvi se je sklicevalo na prvi odstavek 246. člena ZZK-1, ki določa, da se določbe tega zakona uporabljajo za vsa razmerja, v katerih zemljiškoknjižno sodišče do njegove uveljavitve še ni odločilo o vpisu. Višje sodišče je potrdilo prvostopenjski sklep.

2.Pobudnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga zoper njo ustavno pritožbo. Poudarja, da je predlog za zaznambo vložil pred uveljavitvijo ZZK-1 in da uporaba prvega odstavka 246. člena ZZK-1 zaradi njegove "protiustavnosti" ni mogoča. Prepričan je, da bi bil njegov predlog po 44. členu Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95 in nasl. – v nadaljevanju ZZK), ki je veljal v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga, utemeljen. To naj bi izhajalo tudi iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, št. Cp 749/2000 z dne 17. 5. 2000. Ker je Okrajno sodišče odločilo šele po 5 letih, naj bi kršilo pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave; ker naj bi sicer sodišča o tovrstnih predlogih odločala takoj, pa tudi pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. S tem, ko naj ne bi odločilo po pravilih ZZK, dokler je ta še veljal, naj bi kršilo načelo zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Z uporabo ZZK-1 pa je sodišče po pobudnikovem mnenju nedopustno poseglo v pobudnikove pridobljene pravice in tako kršilo drugi odstavek 155. člena Ustave.

3.Ustavnemu sodišču predlaga, naj ugotovi protiustavnost prvega odstavka 246. člena ZZK-1, kolikor določa, da se ZZK-1 uporablja za odločanje o zaznambi spora tudi v primeru, ko je bil predlog za zaznambo spora vložen pred njegovo uveljavitvijo.

B. – I.

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti

4.Po prvem odstavku 246. člena ZZK-1 se določbe tega zakona uporabljajo za vsa razmerja, v katerih zemljiškoknjižno sodišče do njegove uveljavitve še ni odločilo o vpisu.

5.Iz pobudnikovih navedb izhaja, da je po njegovi oceni ta prehodna določba, kolikor se nanaša na odločanje o predlogu za zaznambo spora, vloženem pred uveljavitvijo ZZK-1, v neskladju s prepovedjo povratne veljave zakonov iz 155. člena Ustave. V nasprotju z drugim odstavkom tega člena Ustave naj bi namreč posegla v pridobljeno pravico predlagatelja, da sodišče odloči skladno z ZZK, ki je veljal v času vložitve predloga za zaznambo spora.

6.Izhodišče, iz katerega pobudnik izpeljuje trditve o neustavnosti prehodne določbe, je napačno. ZZK-1 namreč pogojev za dovolitev zaznambe spora, kakršne je določal prej veljavni ZZK in ki so bili pomembni za pobudnikov primer, ni spremenil. ZZK je v 44. členu omogočal zaznambo spora le, če je tekel sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini ali če je bila vložena t. i. izbrisna tožba. Ne glede na obstoj (ene) drugačne odločitve Višjega sodišča, na katero se sklicuje pobudnik, pa obligacijski spor (za sklenitev zavezovalnega posla in za njegovo izpolnitev z izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila), katerega tek je želel v zemljiški knjigi zaznamovati pobudnik, ni takšen.[1] Zaznambe spora, kakršno je zahteval pobudnik, torej enako kot ZZK-1 ni dovoljeval niti ZZK, veljaven v času, ko je pobudnik vložil zemljiškoknjižni predlog. Že zato izpodbijana prehodna določba, po kateri se za zaznambo spora, za kakršno si prizadeva pobudnik, uporabi (nova, a vsebinsko nespremenjena ureditev) ZZK-1, ne more posegati v pridobljene pravice niti ne more povzročiti poslabšanja pravnega položaja predlagatelja zaznambe spora.

7.Ker je pobuda očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

B. – II.

Ustavna pritožba

8.Pobudnik v ustavni pritožbi sodiščema med drugim očita, da sta odločitev oprli na neustavno zakonsko določbo in s tem nedopustno posegli v njegove pridobljene pravice. Pravkar je bilo obrazloženo, zakaj te trditve niso utemeljene. Zato Ustavno sodišče tudi ustavne pritožbe v delu, ki se opira na enake argumente kot očitno neutemeljena pobuda, ni sprejelo v obravnavo (2. točka izreka).

9.V pretežni meri pa poskuša pobudnik ustavno pritožbo utemeljiti s sklicevanjem na nepotrebno odlašanje Okrajnega sodišča pri odločanju v njegovi zadevi. Ker o njegovem predlogu ni odločilo takoj, ko je še veljal ZZK, naj bi kršilo 22., 23. in 2. člen Ustave. Varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja od 1. 1. 2007 ureja Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 49/06 – ZVPSBNO). Ustavno sodišče pa ni pristojno presojati morebitnih kršitev človekovih pravic, ki nastanejo neposredno z ravnanjem ali opustitvijo dolžnega ravnanja sodišča. Zato je bilo treba ustavno pritožbo v tem delu zavreči (2. točka izreka).

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena, drugega odstavka 55.b člena in prve alineje prvega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – ZUstS) ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik

Opomba

[1]Primerjaj N. Plavšak in T. Frantar, Člen 44; v: N. Plavšak (ur.), Zakon o zemljiški knjigi (ZZK) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 1998, str. 214 in 215: "Podlaga za dovolitev zaznambe spora pa ni dajatvena tožba, s katero tožnik od sodišča zahteva, da tožencu na podlagi zavezovalnega posla naloži, da poda ustrezno izjavo volje…" in "V pravdi, začeti na podlagi dajatvene tožbe s prej navedenim zahtevkom, namreč sodišče ne odloča o pridobitvi, spremembi in prenehanju stvarne pravice, temveč o izpolnitvi obveznosti (obligacije) opraviti razpolagalni pravni posel, ki je šele pravni temelj pridobitve oziroma prenehanja stvarne pravice na nepremičnini." Enako stališče izhaja tudi iz naslednjih odločb Višjega sodišča v Ljubljani, objavljenih v bazi Ius info: št. II Cp 349/2000 z dne 15. 3. 2000, št. II Cp 2152/99 z dne 9. 2. 2000, št. II Cp 62/2000 z dne 12. 4. 2000 in št. I Cp 973/2000 z dne 20. 6. 2001.