U-II-286/99

3. 2. 2000

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem na zahtevo Okrajnega sodišča v Kranju, na seji dne 3. februarja 2000

o d l o č i l o :

Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 550 in 853, vpisanih pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 632 k.o. Ž., je pristojna Upravna enota Kranj.

O b r a z l o ž i t e v

A.

Okrajno sodišče v Kranju v svoji zahtevi navaja, da je predlagatelj pri upravnem organu takratne Občine Kranj vložil zahtevo za denacionalizacijo. Občinski upravni organ pa je z dopisom z dne 3. 2. 1993 zadevo odstopil v reševanje sodišču.

1.Sodišče je zahtevo obravnavalo in s sklepom št. N 32/93 z dne 13. 2. 1998 zahtevo za denacionalizacijo zavrnilo. Višje sodišče je s sklepom št. II Cp 795/98 z dne 14. 4. 1999 pritožbi predlagatelja ugodilo, navedeni sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku pa naj bi sodišče na podlagi historičnih zemljiškoknjižnih izpiskov ugotovilo, da naj bi bila podlaga za prenos navedenih zemljišč v družbeno lastnino arondacijska odločba št. 462-18/62-4 z dne 10. 12. 1962, ki je bila izdana na podlagi Zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59 in nasl. - v nadaljevanju: TZIKZ), in ne dogovor o prodaji in prevzemu zemljišča z dne 20. 11. 1962. Ta dogovor po mnenju sodišča ne pomeni veljavno sklenjenega pravnega posla, ker ni bil podpisan. Zato naj bi bil v obravnavanem primeru pravni naslov za prenos nepremičnin iz zasebne v družbeno lastnino arondacijska odločba. Glede na to, da je bila ta odločba izdana na podlagi predpisa, ki je naveden v 3. členu Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju: ZDen), sodišče meni, da je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojen upravni organ.

2.Ustavno sodišče je zadevo obravnavalo prednostno na podlagi pete alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98).

3.ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).

4.Ustavno sodišče je v zvezi z denacionalizacijo zemljišč, arondiranih na podlagi TZIKZ, že opozorilo (odločba št. U-I-75/92 z dne 31. 3. 1994, Uradni list RS, št. 23/94 in OdlUS III, 27), da se je v nekaterih občinah arondacija izvajala tudi na podlagi sporazumov (pogodb), s katerimi so se arondanti in upravičenci do arondacije s pravnim poslom dogovorili za prenos zemljišč v državno last, in da je bila arondacijska odločba, ki je večinoma sledila tako sklenjenemu pravnemu poslu, lahko zgolj fiktivna.

Pravni naslov za prehod lastninske pravice na državo je v teh primerih vsekakor bil pravni posel, ne pa arondacijska odločba.

Besedilo 5. člena ZDen torej res zajema tudi primere, ko je bil pravna podlaga za prehod premoženja v državno last sicer akt državnega organa, vendar pa je bil podlaga za izdajo take odločbe poprej sklenjen veljaven pravni posel.

5.V obravnavanem primeru pa pred izdajo arondacijske odločbe z dne 10. 12. 1962 ni bil sklenjen pravni posel. Dogovor o prodaji in prevzemu zemljišča med prejšnjim lastnikom A. A. (očetom vlagatelja zahteve za denacionalizacijo) in KG Z. namreč sploh ni bil sklenjen. Iz listin, ki se nahajajo v spisu št. N 22/93, je razvidno, da se je za prodajo dogovarjal lastnikov sin in ne lastnik. V spisu se nahaja prepis dogovora z dne 20. 11. 1962, v katerem je na mestih za podpis prodajalca in kupca navedeno "l.r.". Vlagatelj zahteve za denacionalizacijo je že v vlogi iz leta 1990 in kasneje ves čas postopka navajal, da se je za prenos zemljišča dogovarjal brez vednosti očeta in zakaj je to storil.

Zato ni razlogov, ki bi nasprotovali ugotovitvi Okrajnega sodišča, da dogovora lastnik zemljišč ni podpisal.

6.Ker torej ni šlo za sklenitev pravnega posla, za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo ni podana pristojnost sodišča. Kot podlago za podržavljenje je v tem primeru treba šteti odločbo Komisije Okrajnega ljudskega odbora Kranj za arondacijo kmetijskih gospodarstev in zadrug za območje Občine Kranj in Tržič št. 462- 18/62-4 z dne 10. 12. 1962, ki je bila izdana na podlagi predpisa, navedenega v 29. točki 3. člena ZDen.

7.Za odločanje v obravnavani zadevi je po navedenem pristojna Upravna enota Kranj.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč- Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k Franc Testen