Jedro

Obnovitveni razlog iz 5. točke 394. čl. ZPP predpostavlja pravnomočno sodbo v kazenskem postopku, s katero bi bila priča obsojena zaradi krive izpovedbe, te pravnomočne sodbe pa toženka ne navaja v svojem predlogu, kot tudi ne navaja, zakaj se kazenski postopek ne more uvesti.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo toženkin predlog za obnovo postopka.

Proti sklepu se pritožuje toženka, ki uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep tako spremeni, da obnovo postopka dovoli, podrejeno pa ga razveljavi. Navaja, da je podala nove dokaze, za katere ni vedela v času sojenja. Dne 7.12.2009 je slučajno srečala gospoda A. B., ki je opravljal dela v poslovnih prostorih D. po naročilu tožnice, pri čemer iz izjave A.B. . z dne 7.12.2009 izhaja, da je delo, ki ga je naročila tožnica, plačala toženka. Poleg tega je toženka zgolj slučajno pridobila listine, na podlagi katerih bi se lahko ugotovilo, da tožnica ni lastnica prostorov, ki so bili predmet pravde za plačilo uporabnine, v zvezi s tem pa je krivo izpovedovala tako ona, kot zaslišane priče. Nadalje je dne 28.1.2010 povsem slučajno pridobila listino, ki se nanaša na dejstvo krive izpovedbe tožnice glede lastništva poslovnega prostora. Na podlagi vseh tako na novo pridobljenih dokazov, bi sodišče lahko zaključilo, da tožnica ni bila lastnica spornega prostora in da torej ni bila toženka neupravičeno obogatena za premalo plačane stroške vode kanalščine, izvršilnega postopka in telefonskega priključka.

Pritožba ni utemeljena.

Toženka v pritožbi ne navaja nič novega, kar ne bi navajala že v predlogu za obnovo postopka in dopolnitvi tega predloga. Na vse, kar je toženka v predlogu in dopolnitvi predloga navajala, je sodišče prve stopnje odgovorilo v razlogih izpodbijanega sklepa. Te razloge pritožbeno sodišče v celoti sprejema in se nanje sklicuje, da jih ne bi po nepotrebnem ponavljalo. V njih je vsebovan tudi odgovor na pritožbene trditve.

Ne glede na spredaj navedeno pa je dodati, da 1. odst. 398. čl. ZPP določa, da sodišče prepozen, nepopolen ali nedovoljen predlog za obnovo postopka zavrže s sklepom brez naroka. Predlog za obnovo postopka ni dovoljen, če se stranka sklicuje na nova dejstva oziroma nove dokaze, pa pri tem ne navede, zakaj ji brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Predlog za obnovo postopka pa je nepopolen, če v njem niso navedene okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku. V konkretnem primeru je toženka kot nove dokaze navedla listine iz priloge pod B11-B19. Z izjemo listine pod B13, vsi listinski dokazi izvirajo iz korespondence same toženke in so časovno umeščeni v obdobje v letu 2001 in 2002. Zakaj toženka teh listin ni mogla predhodno predložiti, ni navedla, zgolj pavšalna navedba, da je te listine le slučajno pridobila dne 28.1.2010, pa ne zadošča. Tudi listina iz priloge pod B13, ki sicer izvira iz leta 2009, ne more predstavljati upoštevnega novega dokaza, s katerim bi se dokazovalo novo dejstvo, ki bi ga toženka ne mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan. Za A. B., in za dejstvo, da naj bi ona plačala njegovo storitev v zvezi s pregledom in sanacijo vodovodne napeljave in odtokov, je nedvomno vedela že tekom prvotnega postopka in bi lahko predlagala tekom njega zaslišanje navedenega A. B. Obnovitveni razlog iz 5. točke 394. čl. ZPP pa predpostavlja pravnomočno sodbo v kazenskem postopku, s katero bi bila priča obsojena zaradi krive izpovedbe, te pravnomočne sodbe pa toženka ne navaja v svojem predlogu, kot tudi ne navaja, zakaj se kazenski postopek ne more uvesti. Takšen predlog pa je v tem delu vsaj pomanjkljiv zato, ker iz njega ne izhaja, da je bil vložen v zakonitem roku.

Glede na vse spredaj navedeno je torej prvostopna odločitev pravilna in zakonita, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.