Jedro

Pravnomočna opredelitev uveljavljanja procesne pravice kot zlorabe že pojmovno izključuje sočasno tehtnost razloga za njeno uveljavitev.

Izrek

Predlog tožnika za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

Med pravdnima strankama je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani v teku pravdni postopek zaradi plačila odškodnine.

Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 17.9.1998 enkrat že odločilo o tožbenem zahtevku in sicer tako, da mu je delno ugodilo, sodišče druge stopnje pa je s sodbo z dne 29.3.2000 spremenilo obsodilni del sodbe sodišča prve stopnje tako, da je zahtevek tožnika tudi v tem delu zavrnilo, vendar je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sklepom z dne 8.3.2001 ugodilo tožnikovi reviziji, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in vrnilo zadevo temu sodišču v novo odločanje. V ponovljenem pritožbenem postopku je sodišče druge stopnje s sklepom z dne 21.6.2002 ugodilo pritožbam pravdnih strank, izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjenim senatom oziroma pred drugim sodnikom.

Tožnik je nato 6.3.2003 vložil v tem postopku že peti predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za postopanje in odločanje v tej zadevi, v katerem obširno niza graji razveljavitvenega sklepa sodišča druge stopnje z dne 21.6.2002 namenjene razloge, razvidne iz njegovih navedb v predlogu za delegacijo na list. št. 382-393 spisa. Sodišče prve stopnje je po prejemu tega predloga izdalo sklep, s katerim je tožnika kaznovalo z denarno kaznijo med drugim tudi zaradi zlorabe procesnih pravic s ponavljanjem doslej vselej neuspešnih predlogov za delegacijo, in ki je z zavrnitvijo tožnikove pritožbe na drugi stopnji postal pravnomočen. V pripravljalnem spisu, vloženem 25.5.2004, je tožnik nato še dopolnil 6.3.2003 vložen predlog za delegacijo s ponovnim in izčrpnim povzemanjem svojega videnja poteka dosedanjih dogodkov in s svojo oceno pomena v dosedanjem postopku zbranega dokaznega gradiva na način, kot izhaja to iz njegovih navedb v tem pripravljalnem spisu na list. št. 429-437 spisa.

Predlog ni utemeljen.

Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 36/2004 - uradno prečiščeno besedilo) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Glavni namen delegacije pristojnosti po 67. členu ZPP je smotrnost. Da bi se postopek laže opravil pred drugim sodiščem, tožnik ne zatrjuje. Drugim razlogom, ki jih v predlogu navaja tožnik, pa jemlje naravo "tehtnosti" v pomenu določbe 67. člena ZPP nenazadnje že sama vezanost na pravnomočnost sklepa, s katerim je bilo tožnikovo procesno dejanje že petič vloženega predloga za delegacijo v tem postopku (z doslej vselej neuspešnim izidom zanj) opredeljeno kot zloraba procesnih pravic, zaradi katere je bil (med drugim) pravnomočno kaznovan, saj pravnomočna opredelitev uveljavljanja procesne pravice kot zlorabe že pojmovno izključuje sočasno tehtnost razloga za njeno uveljavitev. Ne glede na to pa razlogi, ki jih tožnik navaja v predlogu in ki so namenjeni graji razveljavitvenega sklepa inštančnega sodišča, s katerim je bil vzpostavljen procesni stadij ponovnega sojenja na prvi stopnji, niso tehtni razlogi za delegacijo po 67. členu ZPP. Enako velja za tožnikov komentar dosedanjega teka postopka in pomena predloženih dokazov za končno odločitev. V primeru, da tožnik z odločitvijo sodišča, ki je za odločanje v sedanji fazi postopka stvarno pristojno, ne bo zadovoljen, bo imel na razpolago z zakonom predvidena pravna sredstva. Ker torej tehtni razlogi, ki bi terjali prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, niso podani, je bilo treba tožnikov predlog zavrniti.