Jedro

Pri menjalni pogodbi ne more iti za nedopustno podlago. Pogodba zato ni nična; lahko je neveljavna, če je bila pri stranki pogodbe napaka volje.

Izrek

Pritožbi se ugodi.

Izpodbijana sodba se razveljavi v točki A) in B)/2. in se zadeva vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V točki B)/1. se izpodbijana sodba spremeni tako, da se zavrne primarni tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, s katerim je tožena stranka zahtevala ugotovitev, da je menjalna pogodba med tožečo stranko in toženo stranko z dne 26.5.2005 nična. Zadeva se vrača sodišču prve stopnje zaradi odločitve o podrejenem tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi in o odločitvi o vseh pravdnih stroških.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bila med tožečo stranko in toženo stranko 26.5.2005 sklenjena menjalna pogodba, katere vsebino je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi zapisalo. Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da morata M. V. in J. V. izstaviti tožeči stranki ustrezno zemljiškoknjižno listino. Ugodilo je primarnemu tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi in ugotovilo, da je menjalna pogodba med tožečo stranko in toženo stranko z dne 26.5.2005 nična. Tožeči stranki je naložilo, da mora tožencu M. V. povrniti pravdne stroške v znesku 1.135,16 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je še o dveh zahtevkih po nasprotni tožbi J. V., vendar to ni predmet pritožbe. Potem ko je po nasprotni tožbi ugotovilo, da je menjalna pogodba nična, je z istimi razlogi zavrnilo tožbeni zahtevek po tožbi.

Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in predlaga spremembo oziroma razveljavitev sodbe. Navaja, da so stranke z menjalno pogodbo hotele rešiti premoženjskopravno zadevo glede zamenjave zemljišč. Parcela 1004/5 ni bila predmet ustne menjalne pogodbe, kajti take pogodbe so nične. Zemljiškoknjižno stanje s takšno odločitvijo sodišča še naprej ostaja neurejeno. Sklep o menjavi zemljišč je bil sprejet na seji občinskega sveta 27.1.2005, sodišče pa je s svojo odločitvijo poseglo tudi v ta sklep. Zmotna je presoja, da je kavza posla nemoralna in nedopustna. Stanje ne odgovarja dejanskemu stanju.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje ugotavlja, da ima menjalna pogodba z dne 26.5.2005 nedopustno podlago po 39. členu Obligacijskega zakonika – OZ. Iz tega razloga naj bi bila pogodba nična. Nedopustna naj bi bila podlaga zato, ker naj bi bil namen obveznosti v nasprotju z moralnimi načeli.

Predmet menjalne pogodbe je po ugotovitvah sodišča prve stopnje parcela tožnikov, ki jo je pravni prednik O. R. kot pogodbene stranke že enkrat zamenjal, čeprav ustno. O. R. naj bi torej po prepričanju sodišča prve stopnje morala realizirati ustno pogodbo, ne pa za realizacijo zahtevati še ene parcele, torej parcele 390/2 88 m2. Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da gre za nedopustno podlago in s tem za ničen pravni posel. Menjalna pogodba nima nedopustne podlage. Z menjalno pogodbo se vsak pogodbenik zavezuje nasproti svojemu sopogodbeniku, da mu bo izročil zamenjano stvar, tako da bo ta pridobil lastninsko pravico (1. odstavek 528. člena OZ). Namen je torej menjava stvari. Pogodba z nedopustno podlago je pogodba s prepovedanim vzrokom zavezovanja (glej komentar k 39. členu OZ, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, dr. Peter Grilc, str. 309 in 310). Sodišče prve stopnje nemoralnost očita O. R., ki da je z menjavo hotela dobiti več, kot bi ji šlo. Po stališču sodišča prve stopnje bi torej O. R. morala prepustiti tožencu parcelo 1004/5, vendar bi zanjo ne smela zahtevati še parcele 390/2. Na tej točki pa je mogoče ugotoviti, da ne gre za vprašanje nedopustnosti podlage in v zvezi s tem za ničnostne razloge, pač pa za vprašanje napake volje, torej za vprašanje, ali gre za zmoto ali prevaro (46. in 49. člen OZ). Tudi sicer je treba ravnanje strank presojati celovito, ničnost pogodbe pa je le skrajna sankcija (glej že citirani komentar k istemu členu OZ, str. 313 in 314). Če je torej šlo za napako volje pri sklepanju pogodbe, je mogoče zahtevati razveljavitev pogodbe. Toženca namreč v nasprotni tožbi trdita, da sta bila spravljena v zmoto in da je s strani občine šlo tudi za poskus prevare.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijano sodbo glede primarnega zahtevka po nasprotni tožbi spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti zavrnilo. Sodišče prve stopnje bo zato moralo odločati o podrejenem tožbenem zahtevku na razveljavitev menjalne pogodbe.

Sodišče prve stopnje je z razlogi, ki se nanašajo na ničnost menjalne pogodbe, zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da je bila sklenjena menjalna pogodba, in zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Kolikor gre za tožbeni zahtevek po tožbi, so razlogi za zavrnitev nejasni in nerazumljivi. Z ničnostnimi razlogi zahtevka ni mogoče zavrniti. O tem, ali je pogodba nična, oziroma ali jo je treba razveljaviti, je mogoče odločati samo s pogojem, da je bila pogodba sklenjena. Če menjalna pogodba ni bila sklenjena, tedaj ni mogoče ugotavljati niti ničnosti niti je ni mogoče razveljaviti.

Pritožbeno sodišče je zato tudi v tem delu pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje bo moralo odločati o tožbenem zahtevku po tožbi. Glede na podrejeni tožbeni zahtevek tožene stranke, s katerim zahteva razveljavitev menjalne pogodbe, pa se zdi, da vprašanje, ali je bila sklenjena menjalna pogodba, sploh ni sporno in je torej vprašljiv pravni interes tožeče stranke glede ugotovitvenega dela zahtevka. Če namreč pogodba ni bila sklenjena, je ni treba razveljavljati.

Kolikor gre za dajatveni del glede drugega toženca J. V., je iz zemljiškoknjižnih podatkov pri vl. št. 496 k.o. B., pa tudi iz vloge J. V. (list. št. 63) razvidno, kot da je J. V. svojo obveznost iz sodbe že izpolnil. Pri nadaljnjem obravnavanju se bo do tega treba opredeliti.

Odločitev o spremembi sodbe temelji na 4. alineji 358. člena ZPP (sodba je bila izdana pred uveljavitvijo ZPP-D), odločitev o razveljavitvi pa temelji na 355. členu ZPP, kajti zaradi napačne uporabe materialnega prava dejansko stanje ni popolno ugotovljeno.

Ker je bila sodba delno razveljavljena, je bilo treba razveljaviti tudi odločitev o stroških postopka. O tem bo odločalo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku (3. odstavek 165. člena ZPP).