Jedro

V obrazložitvi sodbe je povsem izostala dokazna ocena storilčevega ravnanja, ko naj bi ta oškodovanko zasledoval in se vedel drzno, kar pomeni, da izpodbijana sodba o prekršku nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo zahtevo za sodno varstvo (ZSV) storilca kot neutemeljeno. Storilcu je naložilo v plačilo tudi stroške postopka.

2.Zoper takšno odločitev se pritožuje storilec brez izrecne navedbe pritožbenega razloga, ob smiselnem uveljavljanju pritožbenega razloga po 3. točki prvega odstavka 154. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in s smiselnim predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Storilcu se v postopku očita, da je ta zasledoval mladoletno oškodovanko in njeni dve prijateljici, ko je ta kljub temu, da so se mu dekleta umikala in se skrila med ciprese, hodil za njimi in potem, ko je oškodovanka ostala sama, hodil še za njo, kljub temu, da mu je jasno povedala, da jo to moti in tako z drznim vedenjem žele vzpostaviti kontakt z njo, ter s takšnim vedenjem pri njej povzročil občutek strahu. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je zaslišalo storilca in priče zaključilo, da je je storilčeva ZSV neutemeljena.

5.Prvi odstavek 6. člena Zakona o javnem redu in miru (v nadaljevanju ZJRM-1) določa, da se z globo kaznuje kdor izziva ali koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu. Navedeno pomeni, da mora obrazložitev sodbe, s katerim se storilec spozna za odgovornega storitve prekrška vsebovati jasne razloge glede vseh pravnih in dejanskih vprašanj. Pri tem mora sodišče posebno pozornost nameniti tako očitanemu ravnanju storilca (izzivanju, spodbujanju pretepu, drznemu, nasilnemu, nesramnemu, žaljivemu in podobnemu načinu ali zasledovanju), kot tudi občutjem ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, ki jih ravnanje storilca pri oškodovancu povzroči. Na podlagi prej navedenega, mora obrazložitev sodbe vsebovati dokazno oceno tako o ravnanju storilca, ki se mu v konkretni situaciji očita zasledovanje mladoletne oškodovanke in drzno vedenje, kot tudi občutje strahu, ki naj bi ga ob takšnem ravnanju storilca občutila oškodovanka. V primeru, če obrazložitev sklepa navedenih razlogov o odločilnih dejstvih ne vsebuje, je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1.

Uradni preizkus izpodbijanega sklepa (159 ZP-1) je pokazal, da obrazložitev izpodbijane sodbe vsebuje navedbe katere dokaze je sodišče izvedlo, nato pa v obrazložitvi povzet zagovor storilca in izpovedbe zaslišanih prič. V nadaljevanju obrazložitve je prvostopenjsko sodišče ocenilo in obrazložilo še subjektiven odnos storilca do očitanega prekrška in napravilo dokazno oceno glede ogroženosti in prestrašenosti oškodovanke.

Takšna obrazložitev izpodbijanega sklepa pa po prepričanju pritožbenega sodišča ne vsebuje razlogov o vseh odločilnih dejstvih, ki so pomembna za odločanje o tem, da se storilec spozna za odgovornega storitve prekrška. V obrazložitvi sodbe je namreč povsem izostala dokazna ocena storilčevega ravnanja, ko naj bi ta oškodovanko zasledoval in se vedel drzno. Sodišče prve stopnje je sicer po povzetih zagovorih oškodovanca in izpovedi prič izrecno navedlo, da je po skrbni in natančni presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj presodilo, da je storilcu storitev predhodno navedenega prekrška dokazano, saj ni našlo nobenega razloga v dvom v prepričljivo izpovedbo oškodovanke, katere izpovedbo so v vseh bistvenih okoliščinah potrdile tudi ostale navedene priče, kot je to predhodno navedeno in obrazloženo. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da je takšna obrazložitev, na katero se sicer prvostopenjsko sodišče sklicuje pomeni, povsem izostala, kar pomeni, da izpodbijana sodba o prekršku nima razlogov o odločilnih dejstvih, s čimer se je sodišču prve stopnje pripetila absolutna bistvene kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1, kar je na podlagi zakonskega pooblastila iz osmega odstavka člena 163 ZP-1 terjalo ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve prvemu sodišču v nov postopek. Zaradi tako sprejete odločitve se pritožbeno sodišče do preostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo.

6.V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej odpraviti ugotovljeno procesno kršitev, nato pa po potrebi dopolniti dokazni postopek, v katerem bo moralo ugotoviti vsa pravno relevantna dejstva in okoliščine ter obrazložiti vse zakonske znake prekrška - zlasti izostalo dokazno oceno. Le tako ponovljen dokazni postopek bo na podlagi pravilne in prepričljive dokazne ocene vseh izvedenih dokazov lahko ponudil odgovor na vprašanje ali je ZSV storilca utemeljena ali ne.

Zveza:

Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 155, 155/1, 155/1-8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.