Jedro

Ker je soočenje le metoda zaslišanja prič (pravdnih strank) in ne samostojno dokazno sredstvo, morajo biti pogoji za zavarovanje dokazov z njihovim zaslišanjem podani glede vseh predlaganih soočencev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 14.10.2015 je sodišče prve stopnje: - tožničinemu predlogu za zavarovanje dokazov delno ugodilo tako, da naj bi se na naroku za zavarovanje dokazov dne 11.11.2015 ob 11.30 uri zaslišalo pričo A. A., in sicer glede v nadaljevanju opredeljenih dejstev (1. – 3. točka izreka), - predlog za zavarovanje dokazov zavrnilo v delu, v katerem je tožnica predlagala zaslišanje priče B. B. in toženca ter soočenje prič A. A., B. B. in toženca (4. točka izreka).

2. Zoper sklep se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožuje tožnica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni tako, da njenemu predlogu za zavarovanje v celoti ugodi. Razlogi za odločitev naj bi si med seboj nasprotovali in jih ni mogoče preizkusiti, prav tako naj bi nasprotovali pravilom življenjske logike. Navaja, kaj je sodišče prve stopnje navedlo v 5. točki obrazložitve. V 8. točki pa je kljub očitnemu (popolnemu) razhajanju v navedbah pravdnih strank oziroma njihovih navedbah o tem, kaj bosta izpovedali priči A. A. in B. B., zaključilo, da ni znano, ali se bodo ujemale tudi izpovedbe prič A. A. in B. B. ter toženca. Takšno stališče naj bi bilo v nasprotju z življenjsko logiko. Če sodišče na podlagi podatkov o zdravstvenem stanju A. A. ocenjuje, da bi bilo z njegovim zaslišanjem nevarno odlašati, ker ga kasneje mogoče ne bo moč izvesti, je logično, da v tem primeru tudi njegovega soočenja s tožencem in B. B. kasneje ne bo več moč izvesti. Ker pa je soočenje sestavni del izvedbe dokaza z zaslišanjem strank in prič, je ob danih trditvah in dokaznem gradivu izvedba soočenja s tožencem in pričo B. B. bistvena. Če do tega zaradi zavrnitve predloga zavarovanja dokazov ne bi prišlo, bi to predstavljalo absolutno bistveno kršitev določb postopka, saj bi bila tožnici zaradi kasnejše nemožnosti izvedbe soočenja A. A. s tožencem in pričo B. B. onemogočena pravica do izjave oziroma pravica do enakega varstva pravic.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Razlogi, ki jih je sodišče prve stopnje podalo glede zavrnilnega dela svoje odločitve, so jasni (neprotislovni) in prepričljivi. Tako je pravilno poudarilo, da je moč o smotrnosti soočenja (239. in 263 člen ZPP(1)) govoriti šele v primeru, če se izpovedbe ne ujemajo glede pomembnih dejstev. Zakonski pogoj je torej (zgolj) neujemanje izpovedb. Ker pa je soočenje le metoda zaslišanja prič (pravdnih strank) in ne samostojno dokazno sredstvo,(2) morajo biti pogoji za zavarovanje dokazov z njihovim zaslišanjem podani glede vseh predlaganih soočencev. Zaslišanja ostalih pravdnih strank ali prič (oziroma potrebnosti njihovega soočenja) v okviru instituta zavarovanja dokazov namreč ni moč utemeljevati zgolj z okoliščino, da so predpostavke zanj izpolnjene za eno od njih in s hkratnim sklicevanjem na nasprotja (razlike) v trditvenih podlagah strank (oziroma v vsebini, o kateri naj bi za zaslišanje predlagani domnevno izpovedali). Razširjanje tega neujemanja že na same trditve strank (oziroma listovno spisovno gradivo) je ne le v nasprotju z zakonskimi predpostavkami tega instituta, ampak bi sprejetje stališča, kot ga zavzema pritožba (češ da zadostuje zgolj na temelju trditev strank opravljeno hipotetično sklepanje o vsebini neizvedene izpovedbe), hkrati vodilo v njegovo nedopustno prekomerno širitev.(3) Zato mu tudi ni moč slediti.(4)

5. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni(5) in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (2): Glej J. Zobec; Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, GV Založba in Uradni list RS, 2010, 2. knjiga, str. 462 - 464 Op. št. (3): Oziroma ob dejstvu običajne prepletenosti vsebine dokazov tudi v izvedbo (kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje) večjega dela dokaznega postopka.

Op. št. (4): Kar pa seveda ne pomeni, da zadeve zaradi teh istih razlogov ne bi bilo potrebno obravnavati prednostno (glej drugi odstavek 13.a člena Zakona o sodiščih oziroma drugi odstavek 159. člena Sodnega reda).

Op. št. (5): V ta okvir sodi tudi sklicevanje na kršitev ustavne pravice do izjave oziroma do enakega varstva pravic.