Jedro

Pritožba pravilno opozarja, da sta tožnika v pravdi za plačilo odškodnine nastopala kot navadna (in ne kot enotna) sospornika. Vsak tožnik je zoper toženca kot solidarna dolžnika glavne obveznosti uveljavljal samostojni tožbeni zahtevek. Vsak sospornik pa je v pravdi samostojna stranka (195. člen ZPP).

Če sosporniki, ki so stroškovni zavezanci, niso solidarno zavezani za plačilo stroškov, kot je primer v obravnavani zadevi, krijejo stroške po enakih delih, razen če je med njimi precejšnja razlika glede njihovega deleža pri posameznem predmetu. V takem primeru določi sodišče po tem sorazmerju, kolikšen delež stroškov naj povrne vsak izmed sospornikov (drugi odstavek 161. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih točkah II in III izreka spremeni tako, da glasita: "II. Prvi tožnik je dolžan v roku 15 dni po prejemu tega sklepa povrniti prvemu tožencu pravdne stroške v znesku 879,79 EUR, drugi tožnik pa v znesku 155,26 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka prostovoljnega roka za izpolnitev do plačila.

III. Prvi tožnik je dolžan v roku 15 dni po prejemu tega sklepa povrniti drugemu tožencu pravdne stroške v znesku 942,63 EUR, drugi tožnik pa v znesku 166,35 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka prostovoljnega roka za izpolnitev do plačila."

II. Toženca sta dolžna v roku 15 dni po prejemu tega sklepa solidarno plačati prvemu tožniku stroške pritožbenega postopka v znesku 139,00 EUR in drugemu tožniku v znesku 25,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka prostovoljnega roka za izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v točki I izreka zaradi umika tožbe ustavilo postopek. Tožeči stranki je naložilo v plačilo pravdne stroške prve tožene stranke v odmerjeni višini 1.035,35 EUR in drugi toženi stranki v znesku 1.108,98 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka prostovoljnega roka za izplačilo do plačila.

2. Tožnika vlagata pritožbo zoper odločitev o pravdnih stroških. Uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP1. Predlagata spremembo tako, da sta tožnika dolžna povrniti tožencema pravdne stroške v sorazmerju s tožbenim zahtevkom: prvi tožnik prvemu tožencu 879,79 EUR in drugi tožnik prvemu tožencu 155,26 EUR, drugemu tožencu pa v razmerju prvi tožnik 942,63 EUR in drugi tožnik 166,35 EUR. Predlagata povračilo pritožbenih stroškov. Sodišče je v obrazložitvi navedlo, da sta priznane stroške dolžna tožnika solidarno povrniti vsakemu tožencu. Tožnika sta bila v predmetnem postopku navadna sospornika. Vsak bi lahko tožil s samostojno tožbo za svoj del terjatve. Prvi tožnik je vtoževal odškodnino v višini 70.600,00 EUR s pripadki, drugi tožnik odškodnino v višini 12.000,00 EUR. Skladno s 161. členom ZPP sosporniki krijejo stroške po enakih delih. Če je med njimi precejšnja razlika glede njihovega deleža pri spornem predmetu, sodišče določi po tem razmerju, kolikšen del naj povrne vsak izmed sospornikov (drugi odstavek 161. člena ZPP). V obravnavanem primeru ni temelja za solidarno obveznost. Vsak izmed tožnikov je odgovoren za svoj del obveznosti v sorazmerju s tožbenim zahtevkom. Zato se mora povrnitev pravdnih stroškov presojati ločeno za vsakega od njiju. Predlaga višjemu sodišču spremembo izpodbijane odločitve z upoštevanjem sorazmernih deležev tožbenih zahtevkov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožba pravilno opozarja, da sta tožnika v pravdi za plačilo odškodnine nastopala kot navadna (in ne kot enotna) sospornika. Vsak tožnik je zoper toženca kot solidarna dolžnika glavne obveznosti uveljavljal samostojni tožbeni zahtevek. Vsak sospornik pa je v pravdi samostojna stranka (195. člen ZPP).

5. Sodišče prve stopnje je (le) v obrazložitvi navedlo, da sta tožnika solidarno dolžna povrniti v izreku določena zneska pravdnih stroškov vsakemu tožencu. V izreku je odločilo, da mora tožeča stranka tožencema povrniti odmerjene pravdne stroške, kar pomeni, da tožnika krijeta stroške po enakih delih (prvi odstavek 161. člena ZPP). Nerazdelna obveznost stroškovnih dolžnikov mora biti namreč razvidna iz izreka in se ne domneva. Pravilo prvega odstavka 161. člena ZPP učinkuje, ne da bi sodišče v izreku odločbe stroške posebej porazdelilo med posamezne sospornike2. Kljub temu je izpodbijana odločitev napačna.

6. Če sosporniki, ki so stroškovni zavezanci, niso solidarno zavezani za plačilo stroškov, kot je primer v obravnavani zadevi, krijejo stroške po enakih delih, razen če je med njimi precejšnja razlika glede njihovega deleža pri posameznem predmetu. V takem primeru določi sodišče po tem sorazmerju, kolikšen delež stroškov naj povrne vsak izmed sospornikov (drugi odstavek 161. člena ZPP). Po pravilnih pritožbenih navedbah bi moralo sodišče tudi v obravnavanem primeru upoštevati navedeno pravilo. Med tožnikoma je namreč precejšnja razlika glede njunega deleža pri spornem predmetu: prvi tožnik je vtoževal plačilo 70.600,00 EUR odškodnine, drugi tožnik pa plačilo 12.000,00 EUR odškodnine. Zato jima je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu napačno naložilo povrnitev pravdnih stroškov. Pri odločitvi bi moralo namreč obravnavati vsakega tožnika posebej in upoštevati, da vsak od njiju odgovarja le za tisti del stroškov, ki se nanaša na njegov zahtevek, ki ga je umaknil. Pravdne stroške je treba torej odmeriti upoštevaje sorazmerni delež obeh tožnikov na spornem predmetu 82.600,00 EUR tako, da odpade na prvega tožnika 85 % delež, na drugega tožnika pa 15 % delež.

7. Pritožnika odmere stroškov, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje, ne izpodbijata. Kot pravilno jo sprejema tudi pritožbeno sodišče. 8. Ob upoštevanju deleža tožnikov pri vrednosti spornega predmeta je zato pritožbeno sodišče spremenilo odločitev sodišča prve stopnje tako, da je prvemu tožniku naložilo v plačilo 85 % odmerjenih stroškov prvega toženca (od 1.035,00 EUR) v znesku 879,75 EUR in drugemu tožencu 15 % – to je 155,25 EUR.

9. Odmerjene stroške drugega toženca pa je naložilo v plačilo prvemu tožniku v višini 942,63 EUR (85 % od zneska 1.108,89 EUR) in drugemu tožniku v znesku 166,34 EUR (15 % od 1.108,89 EUR). Poravnati jih morata v roku 15 dni od prejema tega sklepa, sicer bosta dolgovala tudi zakonske zamudne obresti, kot je odločilo že sodišče prve stopnje. Odločitev o spremembi sklepa je sprejeta na podlagi 3. točke 365. člena ZPP.

10. O pritožbenih stroških je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 161. člena ZPP. Toženca, ki sta bila v glavni stvari odgovorna solidarno, morata zaradi uspeha tožnikov s pritožbo tožnikoma solidarno plačati pritožbene stroške. Odmerjeni so v okviru postavljenega zahtevka na pritožbi in po OT3. Obsegajo odvetniške stroške za sestavo pritožbe po 2. točki tarifne številke 11 (150 točk) in pripadajoče administrativne stroške (3 točke), kar skupno znese 153 točk. Ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR v času odločanja, znašajo odvetniški stroški 92,00 EUR. Skupaj s sodno takso (72,00) pritožbeni stroški znašajo 164,00 EUR. Upoštevaje 85 % delež morata toženca povrniti prvemu tožniku 139,00 EUR, drugemu tožniku pa glede na njegov 15 % delež 25,00 EUR. Izpolnitveni rok je določen na 15 dni. V primeru zamude bodo zakonske zamudne obresti od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila4. 1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Primerjaj Betetto, N., v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba 2006, stran 53. 3 Odvetniška tarifa, Uradni list RS, št. 2/2015 s spremembami. 4 Načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 13. 12. 2006, Pravna mnenja 1/2006, stran 7.