Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožena stranka v ponovnem postopku, po pravnomočni sodbi, s katero je Upravno sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, da ponovno odloči o predlogu tožnika za vpis v imenik odvetnikov (30 dni od dneva prejema sodbe), pa vse do izdaje te sodbe, nove odločbe o predlogu tožeče stranke za vpis v imenik odvetnikov z dne 7. 12. 2018 ni odločila v celoti, kljub temu, da jo je tožeča stranka na to pozvala. Tožba zaradi molka je zato utemeljena.
I. Tožbi se ugodi tako, da se Odvetniški zbornici Slovenije naloži, naj v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe izda upravni akt, s katerim odloči o vlogi tožeče stranke z dne 7. 12. 2018. II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od preteka roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
1. Tožeča stranka je 8. 7. 2021 vložila tožbo zaradi molka organa, Odvetniške zbornice Slovenije, in vloženi tožbi priložila dokazilo, da je toženo stranko v skladu z določili Zakona o upravnem sporu dne 1. 6. 2021 pozvala k odločitvi v nadaljnjih 7 dneh.
2. Pojasnila je, da je Upravno sodišče RS s sodbo št. IV U 137/2019-52 z dne 6. 4. 2021 razsodilo, da se tožbi tožnika ugodi in se sklep tožene stranke št. 2080/2018 z dne 21. 3. 2019 odpravi in zadeva vrne v ponovni postopek. V ponovnem postopku bi morala tožeča stranka odločiti v roku 30 dni od prejema sodbe. Tožena stranka je sodbo prejela dne 26. 4. 2021, torej je rok za odločitev potekel 26. 5. 2021. Sodišču predlaga, da Odvetniški zbornici Slovenije naloži vpis tožeče stranke v imenik odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.
3. Tožeča stranka je v vlogi z dne 9. 7. 2021 ponovno zahtevala odločitev sodišča in navedla, da ji vsakodnevno nastaja poslovna škoda zaradi nemožnosti opravljanja storitev odvetništva. V vlogi z dne 25. 8. 2021, pa je tožeča stranka sodišču poslala odločbo disciplinske komisije tožene stranke, s katero je le-ta ugotovila, da odvetnica B. B. ni odgovorna kršitve dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica in sicer podpiranja osebe, tožnika, ki se za plačilo ukvarja z nudenjem pravne pomoči. 4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo tožbenim navedbam in tožbenemu zahtevku v celoti nasprotuje, kolikor se z njimi izrecno ne strinja, ter v nadaljevanju navaja razloge, zakaj o zahtevku tožeče stranke še ni odločila. Z navedbo tožeče stranke, da je Upravno sodišče Republike Slovenije s sodbo št. IV U 137/2019 z dne 6. 4. 2021 razsodilo, da se odločba tožene stranke št. 2080/2018 z dne 31. 3. 2019, s katero je tožena stranka zavrnila predlog za vpis tožnika v imenik odvetnikov, odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek se strinja. Ne držijo pa navedbe, da so vsa dejstva razvidna in dokazana v listinah priloženih prvotni tožbi (št. IV U137/2019). Po prejemu sodbe št. IV U 137/2019 z dne 6. 4. 2021 je tožena stranka takoj pristopila k obravnavi zadeve, vendar je za zakonito in pravilno odločbo, v skladu z določbo 25. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), treba ugotoviti dejansko stanje zadeve v času ponovnega odločanja, ker je večina pogojev določenih v 25. člen ZOdv vezanih na osebo predlagatelja, predvsem pogoj poslovne sposobnosti (2. točka prvega odstavka 25. člena ZOdv) ter na pogoj vrednosti zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica (7. točka prvega odstavka 25. člena ZOdv). Zaradi potrebe po dopolnitvi ugotovitvenega postopka je bilo v tej upravni zadevi tožečo stranko zaprositi, da v delih, kjer je to potrebno, poda nova dejstva in predloži nove dokaze ter da se dopolni ugotovitveni postopek, tudi z zaslišanjem tožnika.
5. Glede časovnice obravnave upravne zadeve v ponovljenem postopku je tožena stranka opozorila, da je pristojni organ za odločanje o vpisih v imenik odvetnikov Upravni odbor tožene stranke, ki je v času vročitve sodbe IV U 137/2019 z dne 6. 4. 2021 (19. 4. 2021) že končeval svoj mandat, novi upravni odbor pa še ni bil konstituiran. Upravni odbor tožene stranke je zadevo uvrstil na prvo sejo po vročitvi tožbe v tej zadevi, dne 11. 5. 2021, se z zadevo seznanil in istega dne tožečo stranko pisno pozval, da svojo vlogo dopolni z osveženim življenjepisom in potrdilom Kazenske evidence Ministrstva za pravosodje RS o nekaznovanosti, ki ni starejše od 3 mesecev. Pisanje je bilo z oznako »odprt HP« vrnjeno, zato je tožena stranka pisanje tožeči stranki poslala po elektronski pošti. Tožeča stranka se je na pisanje odzvala s sporočilom, da je spremenila naslov stalnega prebivališča, o čemer tožene stranke ni seznanila. Tožeča stranka se do zadnje seje starega upravnega odbora (28. 5. 2021) na poziv tožene stranke z dne 11. 5. 2021 ni odzvala, zato so razlogi za zamudo na strani tožeče stranke.
6. Na prvi konstitutivni seji novega upravnega odbora tožene stranke dne 17. 6. 2021, sta bila za vodenje upravnega postopka do izdaje odločbe imenovana odvetnika, člana novega upravnega odbora, ki sta 2. 7. 2021 pri okrožnih sodiščih in Vrhovnem sodišču Republike Slovenije opravila poizvedbo glede tožnikovega spoštovanja pravil odvetništva. Pridobljene podatke je tožena stranka 24. 8. 2021 posredovala tožeči stranki v izjasnitev in istega dne, skladno s 7. točko 46. člena Statuta Odvetniške zbornice Slovenije, zaprosila Območni zbor odvetnikov Celje za izdajo mnenja o tem, ali je tožnik vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica. Po pridobitvi mnenja pristojnega območnega zbora odvetnikov bo tožnik seznanjen z vsemi dejstvi in dokazi ter vabljen na ustno obravnavo ter na tej podlagi zadeva obravnavana na seji Upravnega odbora tožene stranke ter sprejeta odločitev o predlogu tožnika. Glede na vse navedeno tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne.
7. Tožeča stranka v vlogi z dne 12. 10. 2021 in vseh nadaljnjih vlogah prereka navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, kolikor jih izrecno ne priznava ter navaja, da je toženi stranki življenjepis poslala po elektronski pošti dne 4. 6. 2021, potrdilo o nekaznovanosti pa dne 6. 6. 2021 po pošti. Dne 1. 10. 2021 je tožeča stranko toženo stranko preko elektronske zaprosila, da ji sporoči kateri podatki še manjkajo, vendar do datuma te vloge, odgovora tožene stranke ni prejela. Sodišču iz tega razloga predlaga, da samo pozove toženo stranko, za navedbo manjkajočih podatkov. Tudi v vlogi z dne 14. 12. 2021 opozarja na trajanje postopka in nasprotuje izdaji sklepa, s katerim je razveljavljeni zadevi združila v skupno obravnavanje in nasprotuje izdaji sklepa, s katerim je tožena stranka zadevi, ki sta bili razveljavljeni, združita v skupno obravnavanje. Tožena stranka ne spoštuje napotila sodišča glede vrste in obsega ponovljenega odločanja, izvaja pa obsežno preiskavo finančnega poslovanja delodajalca tožeče stranke ter nje same. Tako v tej vlogi, kot vlogi z dne 10. 1. 2022, tožeča stranka sodišču predlaga razpis naroka v zadevi, ker je očitno, da tožena stranka ignorira navodila sodišča in nima namena izpeljati naloženega postopka.
8. Tožena stranka v vlogi z dne 21. 1. 2022 navedbam v vlogah, ki jih je prejela po poslanem odgovoru na tožbo nasprotuje, kolikor se z njimi izrecno ne strinja, ter v nadaljevanju navaja razloge zakaj o zahtevku tožnika za vpis v imenik odvetnikov še ni odločila. Ker je ugotovila, da je za zakonito in pravilno odločbo treba ugotoviti dejansko stanje zadeve v času ponovnega odločanja, je pristopila k pridobivanju novih dokazov o izpolnjevanju vseh zakonskih pogojev za vpis tožeče stranke v imenik odvetnikov. Tožena stranka si prizadeva izvesti upravni postopek v zvezi s predlogom tožeče stranke za vpis v imenik odvetnikov v najkrajšem možnem času, vendar pa ponovno opozarja, da je prav tožeča stranka tista, ki z nesodelovanjem bistveno prispeva k dolgotrajnosti postopka. Glede na vse navedeno tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.
**K I. točki izreka:**
9. Tožba zaradi molka organa je utemeljena.
10. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je dne 6. 4. 2021 izdalo sodbo IV U 137/2019-52, s katero je tožbi tožeče stranke ugodilo in odpravilo odločbo tožene stranka št. 2080/2018 z dne 21. 3. 2019 in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. V navedeni zadevi je bila sporna odločitev tožene stranke o zavrnitvi predloga tožeče stranke za vpis v imenik odvetnikov in tej zvezi ugotovitev, da tožeča stranka ne izpolnjuje dveh pogojev zahtevanih na podlagi 2. in 7. točke prvega odstavka 25. člena ZOdv. Ugotovitev o neizpolnjevanju pogoja iz 7. točke prvega odstavka 25. člena ZOdv je tožena stranka oprla na ugotovitev, da je tožeča stranka na naroku za glavno obravnavo dne 14. 1. 2018, v pravdni zadevi P 60/2018 na sodišču zastopala toženo stranko za Odvetniško družbo B., d.o.o. in na obravnavi priglasila stroške po Odvetniški tarifi oziroma zastopala stranko proti plačilu, čeprav ni bila več odvetnik, niti oseba iz 16. člena ZOdv. Sodišče je ugotovilo, da je izpodbijana odločitev, kolikor temelji na zaključku, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogoja za vpis po 7. točki prvega odstavka 25. člena ZOdv nezakonita, zaradi neupoštevanja pravil postopka iz Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Prav tako se je sodišče v navedeni sodbi opredelilo do ugotovitve tožene stranke, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogoja po 2. točki prvega odstavka 25. člena ZOdv. Ne glede na nesporno dejstvo, da stečajni postopek zoper tožečo stranko v času izpodbijane odločbe še ni bil zaključen, pa je v zvezi z ugovori tožeče stranke, da v postopku ni bilo ugotovljeno nad kom je bil stečajni postopek začet, sodišče ugotovilo, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja na podlagi česa je tožena stranka ugotovila okoliščine o stečajnem postopku, ker se sklicuje samo na svojo pravnomočno odločbo o izbrisu tožeče stranke iz imenika odvetnikov. Tudi v tem delu je sodišče ugotovilo kršitve pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), zato je na podlagi ugotovitve, da je tožena stranka zagrešila absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 3. in 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. prvega odstavka 64. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter v skladu z tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, z napotilom, da upošteva stališča sodišča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) in ugotovljene kršitve odpravi, ustrezno razjasni dejansko stanje, ki se nanaša na izpolnjevanje obravnavanih pogojev za vpis v imenik odvetnikov in nato ponovno odloči o predlogu tožeče stranke za vpis v imenik odvetnikov.
11. Po določbi drugega odstavka 28. člena ZUS-1 sme stranka začeti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali v krajšem, z zakonom določenem času ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje, in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh. Po prejšnjem odstavku sme ravnati tožnik tudi, če organ prve stopnje, zoper katerega odločbo je dopustna pritožba, ne izda odločbe o zahtevi v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ima stranka pravico obrniti se s svojo zahtevo na organ druge stopnje, ki je v tem primeru pristojen za odločanje. Zoper odločbo organa druge stopnje sme stranka sprožiti upravni spor, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, pa sme sprožiti upravni spor tudi, kadar ta organ ne izda odločbe (četrti odstavek 28. člena ZUS-1).
12. Skladno s prvim odstavkom 69. člena ZUS-1 sodišče tožbi zaradi molka ugodi, če spozna, da je upravičena in pod pogoji iz prvega oziroma petega odstavka 65. člena tega zakona samo odloči o stvari ali pa naloži pristojnemu organu kakšen upravni akt naj izda.
13. V zadevi ni sporno, da tožena stranka v ponovnem postopku, po pravnomočni sodbi IV U 137/2019-52 z dne 6. 4. 2921, v roku iz četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 (30 dni od dneva prejema sodbe), pa vse do izdaje te sodbe, nove odločbe o predlogu tožeče stranke za vpis v imenik odvetnikov z dne 7. 12. 2018 ni odločila v celoti, kljub temu, da jo je tožeča stranka na to pozvala.
14. Sodišče je na podlagi prvega odstavka 69. člena ZUS-1 ugotovilo, da je tožba tožeče stranke utemeljena, ker so izpolnjeni procesni pogoji za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi molka upravnega organa. V tem primeru naloži pristojnemu organu, kakšen upravni akt naj izda (prvi odstavek 69. člena ZUS-1). Zato je sodišče toženi stranki naložilo, da odloči o vlogi tožeče stranke z dne 7. 12. 2018 ter ob upoštevanju postopkovnih pravil na katera je sodišče opozorilo v sodbi IV U 137/2019-52 svojo odločitev, prav tako v skladu z napotili sodišča iz prej navedene sodbe, tudi ustrezno obrazloži. 15. Pri presoji sodišča je 30 dnevni rok za odločitev v zadevi primeren glede na težavnost in naravo zadeve na eni strani ter dolgotrajnost tega postopka na drugi strani.
16. Sodišče ni sledilo predlogu tožeče stranke, naj odloči v sporu polne jurisdikcije. Na podlagi 65. člena ZUS-1 sme namreč sodišče meritorno odločiti o stvari le, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. V obravnavanem primeru navedeni pogoji za meritorno odločanje po presoji sodišča niso podani, saj podatki postopka za to ne dajejo zanesljive podlage, sicer pa že narava stvari, glede na kompleksnost obravnavane zadeve, tega ne dopušča. Ob tem sodišče izpostavlja tudi načelo delitve oblasti. S sojenjem v sporu polne jurisdikcije sodišče dejansko poseže v izvrševanje upravne funkcije, saj odloči namesto upravnega organa, s čimer poseže v izvršilno vejo oblasti1. Za takšno odločanje ima sicer podlago v citirani določbi 65. člena ZUS-1, vendar le pod zakonsko določenimi pogoji in omejitvami, ki jih tožeča stranka ne zatrjuje oziroma v obravnavani zadevi niso izkazane. Po povedanem je sodišče na podlagi 69. člena ZUS-1 odločilo, kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe.
17. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS 1).
18. Vračilo plačane sodne takse bo v skladu z prvim odstavkom 37. člena Zakona o sodnih taksah v zvezi z določbo točke c, opombe 6.1. Taksne tarife izvršilo sodišče po uradni dolžnosti.
**K II. točki izreka:**
19. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 toženka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu tretjega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožnik upravičen do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR in v skladu s 4. členom pravilnika še 10%, za pojasnila z obrazloženimi vlogami, vse z 22 % DDV, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki (2.točka izreka sodbe).
20. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).