12. 1. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Ž., ki ju zastopa C. C., odvetnik v Z., na seji senata dne 21. decembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cpg 152/2002 z dne 14. 11. 2002 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. Srg 2002/00189 z dne 31. 1. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Okrožno sodišče v Kopru je na podlagi prvega odstavka 32. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99 in nasl. - v nadaljevanju ZFPPod) z izpodbijanim sklepom izbrisalo družbo Č., trgovina, export, import, d.o.o., V., iz sodnega registra. Višje sodišče v Kopru je pritožbo pritožnikov (družbenikov izbrisane družbe) zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnika navajata, da sodišče na podlagi drugega odstavka 29. člena ZFPPod sklepa o začetku postopka izbrisa družbe iz sodnega registra ni vročilo družbi. Ker naj bi bil postopek izbrisa začet na podlagi obvestila Agencije za plačilni promet, bi moralo sodišče po tretjem odstavku 29. člena ZFPPod hkrati s sklepom vročiti tudi obvestilo iz 26. člena Zakona in potrebne listine. S tem, ko naj bi sodišče sklepa o začetku izbrisa družbe ne vročilo družbi, družbenikom pa je bilo onemogočeno sodelovanje v postopku, naj bi jima bile kršena pravica do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Ker naj bi sodišča napačno ugotovila dejansko stanje in materialno pravo, zatrjujeta tudi kršitev načel pravne države (2. člen Ustave).

B.

Pritožnika s pritožbo zoper sklep o izbrisu izpodbijata le odločitev glede vprašanja, ali obstoji izbrisni razlog po 2. točki prvega odstavka 25. člena ZFPPod. Obstoja izbrisnega razloga pa pritožnika v postopku z ustavno pritožbo ne moreta uspešno uveljavljati z navedbami, da sta sodišči bistveno kršili postopek in napačno uporabili materialno pravo. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi kršitev procesnega in materialnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče le preizkusi, ali so z izpodbijanima sklepoma kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato ustavne pritožbe ni mogoče utemeljevati s sklicevanjem na temeljna ustavna načela, npr. na načela pravne države iz 2. člena Ustave.

Pritožnika sta bila s sklepom sodišča o izbrisu družbe iz sodnega registra seznanjena, saj sta pritožbo zoper njega pravočasno vložila. To pomeni, da sta dejansko imela možnost sodelovanja v postopku izbrisa, v katerem sta uveljavljala zavarovanje svojih pravic in interesov. Očitek, da jima je bilo zaradi nevročitve sklepa o začetku postopka izbrisa družbe iz sodnega registra onemogočeno sodelovanje v postopku, kar naj bi pomenilo kršitev 22. člena Ustave (ki je v sodnih postopkih odraz načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave), je zato neutemeljen.

Neutemeljen je tudi očitek, da sklep o začetku postopka izbrisa ni bil vročen družbi.

Iz dopisa Okrožnega sodišča v Kopru št. III Rsrg 1567/2004 z dne 9. 4. 2004 izhaja, da je bil sklep Okrožnega sodišča v Kopru o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra družbe Č., d.o.o., V. (sklep št. Srg 2001/03067 z dne 13. 11. 2001) skupaj s prilogami družbi vročen dne 16. 11. 2001.

Ker torej ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger