Jedro

V obravnavanem primeru pa ne gre za terjatev, ki bi jo naj tožnik kot upnik priglasil v stečajno maso, temveč za odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja, ki pa nikakor ni povezano s posledicami uvedbe stečajnega postopka oziroma odvisno od stečajne mase, medtem ko so vsi razlogi za odpoved najemne pogodbe obstajali že v času pred začetkom stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku, ko je razsodilo, da se toženi stranki (v nadaljevanju toženka) odpove najemna pogodba št. 70101-114/2007-02/04 z dne 20. 7. 2007 (izrek pod I), da je toženka dolžna v roku 60 dni izprazniti stanovanje št. 9 v skupni izmeri 59,1 m2 v III. nadstropju večstanovanjske stavbe na naslovu D.c. 75, M., ter ga prostega oseb in stvari izročiti lastniku - tožeči stranki (v nadaljevanju tožnik - izrek pod II), glede na uspeh v pravdi je toženki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožniku v znesku 168,00 EUR, v roku 15 dni od prejema sodbe in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (izrek pod III.).

2. Zoper citirano sodbo je toženka vložila pravočasno pritožbo ob uveljavljanju pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava - iz 2. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in s pritožbenim predlogom za zanjo ugodno rešitev zadeve.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po pregledu in preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje povsem pravilna in je pritožbena izvajanja ne morejo omajati. Vse dejanske okoliščine, ki so bistvenega pomena za odločitev v tej zadevi, je namreč sodišče prve stopnje pravilno in v popolni meri ugotovilo, glede na te pa je uporabilo pravo materialno pravo, ko je svojo odločitev oprlo na določila 103. in 104. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1). Sprejeto odločitev je skrbno, natančno in vsestransko obrazložilo, pri svojem delu pa ni storilo tistih bistvenih kršitev določb procesnega prava, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti - drugi odstavek 350. člena ZPP. Slednje zato v celoti povzema razloge izpodbijane sodbe kot pravilne, glede na pritožbena izvajanja pa le dodaja:

6. Bistveni pritožbeni očitek je, da je zoper toženko v času po zaključku glavne obravnave in pred izdajo pisne sodbe bil zoper toženko uveden začetek postopka osebnega stečaja pri Okrožnem sodišču v M. St 470/2014 z dne 7. 2. 2014, kar pomeni, da so nastale izjemne okoliščine in s tem drugačen finančni pristop k reševanju finančne stiske. Takšnih pritožbenih očitkov, ki se v nadaljevanju pritožbenih razlogov nanašajo zgolj na prikazovanje njenih slabih finančnih in socialnih razmer, pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Res je, da je zoper toženko začet postopek osebnega stečaja z že citirano odločbo Okrožnega sodišča, vendar to dejstvo ne vpliva na odločitev v obravnavani zadevi. V skladu s 4. točko prvega odstavka 205. člena ZPP se pravdni postopek prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, ker s tem prenehajo zakonita in statutarna pooblastila zastopnikov pravne osebe ter pooblastila pooblaščencem in je za nadaljevanje potrebno, da stečajni upravitelj postopek prevzame, čemur se ne more upreti, vendar, ko gre za osebni stečaj, oseba v osebnem stečaju ne preneha, zastopa jo sicer stečajni upravitelj, predvsem pa v obravnavanem primeru ne gre za terjatev, ki bi jo naj tožnik kot upnik priglasil v stečajno maso, temveč za odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja, ki pa nikakor ni povezano s posledicami uvedbe stečajnega postopka oziroma odvisno od stečajne mase, medtem ko so vsi razlogi za odpoved najemne pogodbe obstajali že v času pred začetkom stečajnega postopka.

7. Vsa preostala pritožbena izvajanja o njenem slabem premoženjskem in zdravstvenem ter socialnem stanju na izpodbijano odločitev ne morejo vplivati. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo okoliščine, ki jih določa tretji odstavek 103. člena in določila 104. člena SZ-1. Toženka namreč ni ravnala v skladu s prvim odstavkom 104. člena SZ-1, zato je sodišče prve stopnje tudi pravilno odločilo, da ni izpolnila pogojev, ki bi preprečili odpoved najemne pogodbe, saj v roku, določenem v opominu z dne 9. 2. 2011, ni poravnala dolgovanih obveznosti iz naslova najemnine in tudi ni izkazala, da je v 30 dneh po nastanku težkih premoženjskih razmer sprožila postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine oziroma izredne pomoči pri uporabi stanovanja, ter da je v tem roku o tem obvestila tožnika, kot lastnika stanovanja. Vsa preostala pritožbena izvajanja na izpodbijano odločitev ne morejo vplivati, zato jih pritožbeno sodišče kot neutemeljene zavrača. O v pritožbi vsebovani toženkini prošnji, da ji sodišče „ustavi ali začasno dovoli bivanje na omenjenem naslovu“, pritožbeno sodišče ne more odločati, je pa lahko to stvar dogovora med tožnikom in toženko.

8. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče pritožbi ni moglo priznati uspeha, zato jo je kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje - 353. člen ZPP.

9. O stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločalo, ker le ti niso bili priglašeni.