Jedro

V primeru, ko naslovnik pošiljke ne prevzame v petnajstdnevnem roku od prejema obvestila, šteje vročitev za opravljeno petnajsti dan po tem, ko vročevalec pusti sporočilo o prispeli pošiljki v naslovnikovem hišnem predalčniku.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je bila zavržena tožnikova pritožba zoper sklep Upravne enote Maribor, št. 352-177/2005/37 (9416) z dne 31. 5. 2016. Iz obrazložitve izhaja, da je bil prej navedeni sklep tožnikovemu pooblaščencu vročen tako, da mu je bil vložen v hišni nabiralnik. Zadnji dan roka za pritožbo je iztekel s 5. 7. 2016, zato je bila dne 7. 7. vložena pritožba prepozna in jo je prvostopni organ kot tako zavrgel. 2. Tožnik je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo, to pa je kot neutemeljeno zavrnilo Ministrstvo za okolje in prostor. V svoji obrazložitvi povzema potek celotne zadeve in pojasnjuje, da je bila v obravnavani zadevi dne 15. 2. 2016 izdana odločba št. 352-177/2005/33 (9416), s katero je prvostopni organ zavrnil tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova vlaganj v najemno stanovanje v stanovanjski stavbi v .... Zoper to odločbo je tožnik vložil prepozno pritožbo, zato jo je prvostopni organ s sklepom z dne 31. 5. 2016 št. 352-177/2005-37 (9416) kot tako zavrgel. Ugotovil je, da je bila vročitev sklepa št. 352-177/2005/33 (9416) z dne 15. 2. 2016 poskušana 17. 2. 2016 in ker osebna vročitev po prvem odstavku 87. člena ZUP ni bila mogoča, je vročevalec naslovniku pustil sporočilo, da lahko dokument prevzame v roku 15 dni z začetkom teka roka 18. 2. 2016. Opozorjen je bil tudi na posledice takšne vročitve in na to, da velja vročitev za opravljeno v 15 dneh, kolikor pošiljke v tem roku ne bo prevzel. Rok za pritožbo je iztekel z 19. 3. 2016, tožnik oziroma njegov pooblaščenec pa je pritožbo vložil 13. 4. 2016, zato je bila pritožba s sklepom št. 352-177/2005-37 (9416) z dne 31. 5. 2016 kot prepozna zavržena.

3. Zoper sklep št. 352-177/2005-37 (9416) z dne 31. 5. 2016 je bila vložena pritožba dne 7. 7. 2016. Vročitev tega sklepa je bila poskušana 4. 6. 2016, ker pa prav tako ni bila mogoča, je vročevalec pustil naslovniku obvestilo, da lahko pošiljko dvigne na pošti v roku 15 dni, začenši s 5. 6. 2016. Pri tem je bil opozorjen na posledice takšne vročitve, vendar pošiljke ni dvignil, zato je bila vročitev opravljena 20. 6. 2016. Rok za pritožbo je tako iztekel 5. 7. 2016, pritožnik pa je pritožbo vložil dne 7. 7. 2016, zato jo je prvostopni organ z izpodbijanim sklepom št. 352-177/2005-40 (9416) z dne 10. 8. 2016 pravilno zavrgel. Tudi po presoji drugostopnega organa je izpodbijana odločitev pravilna, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. 4. Glede pritožbenih navedb drugostopni organ navaja, da so le-te vsebinske narave in povezane z že končanim postopkom denacionalizacije ter postopki, ki se vodijo pred sodišči, to pa na izpodbijano odločitev ne vpliva.

5. Tožnik v tožbi vloženi v upravnem sporu citira več členov Ustave RS, našteva pa še: Zakon o pravdnem postopku, Zakon o denacionalizaciji, Zakon o graditvi objektov, ZUP, Kazenski zakonik ter več sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Navaja, da je nepremičnino kupil v skladu s pogodbo, jo obnovil in v njej živi že mnogo let, pred tem pa je imel to stanovanje v najemu. Z razveljavitvijo pogodbe mu je bila povzročena velika materialna in nematerialna škoda. Višje in okrajno sodišče sta izdala sodbe brez postopkov določenih s Konvencijo in Ustavo RS. Sojenje ni bilo javno, v skladu z veljavnimi predpisi. Glede na to so vsi predhodni postopki ministrstva in Upravne enote Maribor neveljavni, saj ni bil izveden noben sodni postopek. Izpodbijana odločitev nima nobene pravne teže, saj sodni postopki še niso dokončno zaključeni. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

6. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Sodišče v izogib ponavljanju povzema v obrazložitvi drugostopne odločbe naveden potek upravnega postopka (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), predmet presoje v tem upravnem sporu pa je sklep Upravne enote Maribor št. 352-177/2005-40 (9416) z dne 10. 8. 2016, s katerim je prvostopni organ kot prepozno zavrgel tožnikovo pritožbo zoper sklep istega prvostopnega organa št. 352-177/2005/37 (9416) z dne 31. 5. 2016. 9. Gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna.

10. Kadar ima stranka pooblaščenca, se vroča njemu (prvi odstavek 88. člena ZUP). Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni (prvi odstavek 87. člena ZUP). Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, pusti vročevalec v hišnem predalniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti vročevalec, navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše (tretji odstavek 87. člena ZUP). Vročitev po prejšnjem odstavku tega člena velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Pisno sporočilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja (četrti odstavek 87. člena ZUP).

11. V predmetni zadevi je vročevalec skušal sklep št. 352-177/2005-37 (9416) z dne 31. 5. 2016 tožnikovemu pooblaščencu vročiti 4. 6. 2016, ker pa vročitev tega dne ni bila mogoča, mu je pustil obvestilo, da lahko pisanje dvigne na pošti v petnajstdnevnem roku, ki začne teči 5. 6. 2016. Ta rok je iztekel 19. 6. 2016, zato šteje, ker naslovnik pošiljke ni prevzel, da mu je bilo pisanje s tem dnem vročeno. Prvi dan roka za pritožbo je 20. 6. 2016 in je petnajstdnevni rok za pritožbo iztekel v ponedeljek 4. 7. 2016. Tožnik je vložil pritožbo dne 7. 7. 2016, torej prepozno, zato je bila le-ta pravilno zavržena (240. člen ZUP).

12. Iz zgoraj navedenega izhaja, da v primeru, ko naslovnik pošiljke ne prevzame v petnajstdnevnem roku od prejema obvestila, šteje vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka, to je petnajsti dan po tem, ko vročevalec pusti sporočilo o prispeli pošiljki v naslovnikovem hišnem predalčniku (četrti odstavek 87. člena ZUP). To izhaja tudi iz načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 14. 1. 2015. Glede na to je bil sklep št. 352-177/2005-37 (9416) z dne 31. 5. 2016 tožniku vročen dne 19. 6. 2016. 13. K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da sta upravna organa sicer napačno ugotovila, da je bila vročitev opravljena 20. 6. 2016 in da je torej rok za pritožbo iztekel 5. 7. 2016. Ta napaka, pri čemer je tako štetje sicer v korist tožeče stranke, pa ne vpliva na zakonitost izpodbijane odločitve. Kot je obrazloženo v prejšnji točki obrazložitve, je v skladu z navedenim načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča RS vročitev opravljena petnajsti dan po tem, ko vročevalec pusti sporočilo o prispeli pošiljki v naslovnikovem hišnem predalčniku, kar v obravnavani zadevi pomeni, da je bila vročitev opravljena 19. 6. 2016. 14. Pritožba mora biti vložena v predpisanem roku, organ prve stopnje pa mora po njenem prejemu preizkusiti ali je ta pravočasna. Če ni, jo s sklepom zavrže. ZUP v 68. členu določa, da je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto.

15. Rok za pritožbo zoper sklep št. 352-177/2005/37 (9416) z dne 31. 5. 2016 je po obrazloženem iztekel 4. 7. 2016, tožnik pa je pritožbo vložil dne 7. 7. 2016. Ker je bil rok zamujen, je organ prve stopnje pritožbo pravilno zavrgel. Če tega ne bi storil, bi to storil, organ druge stopnje (246. člen ZUP).

16. Tožeča stranka tudi s tožbenimi navedbami ne more biti uspešna, saj je ugotovitev davčnih organov, da je pritožba zoper sklep vložena prepozno, pravilna. Tožeča stranka v tožbi navaja okoliščine, ki se nanašajo na meritorno odločitev o zadevi, ker je bila pritožba kot prepozna zavržena, pa presoja zadeve po vsebini ni mogoča. 17. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je v obravnavani zadevi šlo za presojo pravilne uporabe določb ZUP, dejstva in dokazi, ki jih predlaga tožeča stranka v tožbi, pa niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

18. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.