Jedro

Sprememba tožbenega temelja pomeni spremembo tožbe, kajti istovetnost tožbenega zahtevka je opredeljena s tožbenim temeljem in tožbenim predlogom. Sprememba enega ali drugega pomeni spremembo tožbe.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugovitev, da spada v zapuščino po pok. L.M. idealna polovica nepremičnin vl.št. k.o. I. in vl. št. k.o. P. in nadaljnji zahtevek, da mora prva toženka izstaviti tožnici zemljiškoknjižno listino za vpis lastninske pravice pri njej lastni idealni polovici navedenih nepremičnin na ime pok. L.M. Ugotovilo je, da prodajna pogodba z dne 20.11.1968, v kateri sta kot kupovalki navedeni prva toženka in njena zdaj že pokojna sestra M., ni navidezna. Obe kupovalki sta bili res mladoletni in brez svojih sredstev, vendar je bila volja njunih staršev,da postaneta lastnici kupljenih nepremičnin in da se s tem zagotovi njuna eksistenca. Zato sporno premoženje ni bilo last pok. L.M. in ne spada v njegovo zapuščino. Ugotovilo je še, da sta kupnino prispevala oba starša. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in je potrdilo sodbo prve stopnje. Svojo odločitev je oprlo na ugotovitev, da sporne nepremičnine po zemljiškoknjižnem stanju niso bile last L.M., zato ne spadajo v njegovo zapuščino.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni sodbo druge stopnje tako, da ugodi pritožbi, podrejeno pa, da razveljavi sodbi prve in druge stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je toženka pridobila sporno premoženje z darilno pogodbo in bi bilo treba podarjeno premoženje upoštevati kot del zapuščinske mase. Da bi se ugotovilo, v kolikšnem obsegu gre za darilo pok. L.M., bi bilo treba odločiti, kolikšen je bil njegov delež pri pridobivanju skupnega premoženja v njegovi prvi zakonski zvezi. Osporava stališče, da so bile sporne nepremičnine kupljene z denarjem toženkine matere in navaja okoliščine, iz katerih izhaja delež pok. L.M. na skupnem premožemju.

Toženi stranki na revizijo nista odgovorili in Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil (3. odst. 390. čl. ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Tožnica je v tožbi navajala, da je pogodba z dne 20.11.1968 navidezna in zato nična, lastnik kupljenih nepremičnin pa je bil L.M. V pritožbi in v reviziji pa je navedla drugo podlago za svoj zahtevek, namreč da je L.M. sporne nepremičnine hčerkama podaril in da je treba vrniti v zapuščino darilo v obsegu njegovega deleža na skupnem premoženju. Sprememba tožbenega temelja pomeni spremembo tožbe, kajti istovetnost tožbenega zahtevka je opredeljena s tožbenim temeljem in tožbenim predlogom. Sprememba enega ali drugega pomeni spremembo tožbe (1. odst. 191. čl. ZPP). Ta pa je mogoča samo do konca glavne obravnave (1. odst. 190. čl. ZPP). Da gre v obravnavanem primeru za spremembo tožbe, je razvidno tudi iz tega, da bi spremenjene navedbe o dejanski podlagi terjale tudi spremembo tožbenega predloga; vrnitve darila ni mogoče uveljavljati z enakim zahtevkom, kot sledi iz zatrjevane ničnosti kupoprodajne pogodbe. To tem bolj, ker revizijske navedbe kažejo prej na darilo kupnine kot pa na darilo kupljenih nepremičnin. Po navedenem gre vsekakor za poskus spremembe tožbe, česar pa pri revizijskem odločanju ni mogoče upoštevati (1. odst. 190. čl. ZPP).

Revizijsko sodišče je dolžno po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava (386. čl. ZPP). Pri tem pa upošteva dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v postopku na prvi in drugi stopnji. V obravnavani zadevi to pomeni, da je treba vzeti za podlago odločanja ugotovitev, da prodajna pogodba z dne 20.11.1968 ni bila navidezna in da ta ničnostni razlog ne obstoji. Sporne nepremičnine so na podlagi te prodajne pogodbe in vpisa v zemljiško knjigo prešle na toženko in njeno sestro M. Toženkin solastninski delež ob smrti L.M. ni bil njegova last, zato ni del njegove zapuščine. Glede na navedeno je bil tožbeni zahtevek na ugotovitev, da te nepremičnine spadajo v zapuščino pok. L.M., pravilno zavrnjen. Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393. čl. ZPP).