- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 1681/99
ECLI:SI:VSLJ:1999:I.CP.1681.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Sodba se ukvarja s tem, ali je bila izdaja sodbe zaradi izostanka dopustna, ko je dolžnik spremenil tožbo in o tem ni obvestil drugega toženca.Ali je sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka, ko je izdalo sodbo zaradi izostanka, kljub temu da je bil tožbeni zahtevek zoper drugega toženca spremenjen in ta sprememba ni bila sporočena drugemu tožencu.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ni dopustno izdati sodbe zaradi izostanka, če je dolžnik postavil zoper drugega toženca v tožbi, ki jo je drugi toženec prejel, tožbeni zahtevek podrejeno, potem pa je na prvem naroku za glavno obravnavo, na katerega sicer pravilno povabljeni drugi toženec ni prišel, spremenil tožbo tako, da je tudi zoper drugega toženca postavil tožbeni zahtevek prirejeno, drugi toženec pa o tej spremembi ni bil obveščen.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je zoper drugotoženca MM izdalo sodbo zaradi izostanka, po kateri je toženec MM dolžan plačati tožniku 151.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1.3.1993 dalje do plačila ter tožniku hkrati povrniti 41.252,00 SIT njegovih pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izdaje sodbe dalje pa do plačila.
Drugi toženec MM se je zoper sodbo pravočasno pritožil zaradi kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je sodišče prve stopnje sodbo zaradi izostanka izdalo v nasprotju z določbami 332. čl. ZPP. Tožniku tožba ni bila nikoli vročena. V spisu je sicer res nekakšna povratnica, ki izkazuje, da naj bi pritožniku tožba bila vročena, vendar je že s primerjavo podpisa možno ugotoviti, da podpis na tej povratnici ni toženčev. Sicer pa iz navedb v tožbi ni razvidno, da je tožbeni zahtevek tožnika nasproti drugemu tožencu utemeljen. Pritožbeno sodišče naj zato izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v ponovno obravnavanje.
Pritožba je utemeljena.
Pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje kršitev določb pravdnega postopka, kajti sodišče prve stopnje je zoper toženca MM izdalo sodbo zaradi izostanka v nasprotju z določbo 332. čl. ZPP/77, ki v 1. odst. navaja predpostavke, ki morajo biti vse izpolnjene, da je dopustna izdaja zamudne sodbe. Iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka zoper drugega toženca. Tožnik je zoper drugega toženca postavil podredni zahtevek, tožbo je torej vložil zoper drugega toženca le podrejeno, saj je v tožbenih navedbah izrecno navedel, naj sodišče ugodi podrednemu zahtevku zoper drugega toženca le, če se bo v postopku ugotovilo, da je zavezanec iz obravnavanega pogodbenega razmerja le drugi toženec. Takšna tožba je bila pritožniku tudi vročena. Šele na glavni obravnavi pa je pooblaščenec tožnika navajal, da zahtevek zoper drugega toženca ni postavljen podrejeno temveč prirejeno. O tej spremembi pa pritožnik ni bil obveščen. V konkretnem primeru torej niso bili izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odst. 332. čl. ZPP za izdajo zamudne sodbe, sodišče prve stopnje je torej z izdajo sodbe zaradi izostanka zoper drugega toženca zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 6. tč. drugega odst. 354. čl. ZPP/77. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (prvi odst. 369. čl. ZPP/77).
Določbe Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77 je sodišče uporabilo v skladu z določbo 1. odst. 498. čl. ZPP, Ur. list RS št. 26/99.