Objava glasovanja občinskih svetnikov

Datum

14.08.2025

Številka

07120-1/2025/475

Kategorije

Občine, Pravne podlage

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede ustreznosti določb poslovnika občinskega sveta.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Zakonito pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v primeru objave osebnih podatkov občinskih svetnikov, skupaj z izidi glasovanja, bi, poleg privolitve posameznega svetnika, lahko, upoštevajoč točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, predstavljala 1. alineja tretjega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov vnaprej presojati dopustnosti in ustreznosti konkretnih dejanj obdelave osebnih podatkov z vidika skladnosti s Splošno uredbo. IP tako ne more v okviru mnenja namesto upravljavcev (v konkretnem primeru občine) sprejemati odločitev o ustreznosti posameznih določb Poslovnika občinskega sveta ter poimenske objave glasovanja občinskih svetnikov.

IP uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Ustava RS; Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami). Objava osebnih podatkov posameznika na svetovnem spletu sama po sebi ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, lahko pa gre za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

IP pojasnjuje, da mora imeti upravljavec za vsako obdelavo osebnih podatkov, tudi za njihovo objavo, zakonito in ustrezno pravno podlago. Prvi odstavek 6. člena ZVOP-2 določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Ta v prvem odstavku 6. člena določa različne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Obdelava je tako zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«.

Zakonito pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v primeru objave osebnih podatkov občinskih svetnikov, skupaj z izidi glasovanja, bi, poleg privolitve posameznega svetnika, lahko, upoštevajoč točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, predstavljala 1. alineja tretjega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03, 61/05, 113/05 - ZInfP, 109/05 - ZDavP-1B, 28/06, 117/06 - ZDavP-2, 23/14, 50/14, 72/14 - skl. US, 19/15 - odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22, 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju: ZDIJZ). Ta določa, da se, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (ta določa izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja - npr. varstvo osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6 člena ZDIJZ), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

Čeprav vprašanja varstva posameznega osebnega podatka ne gre obravnavati ločeno od namena obdelave tega podatka v posamičnem primeru, IP poleg zgoraj pojasnjenega še poudarja, da osebni podatki javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev ne uživajo enakega varstva tedaj, kadar gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Takrat namreč predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. Na področju dostopa do informacij javnega značaja je sprejeto stališče, da konkretni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Pri vprašanju, katere podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oziroma v zvezi z opravljanjem javne funkcije je dopustno razkriti na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa IP najprej poudarja, da navedena določba predstavlja izjemo od izjem, zato jo je treba razlagati ozko in v skladu z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ – zagotoviti javnost in odprtost delovanja zavezancev. Tako je treba razlikovati med tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in celoto vseh ostalih osebnih podatkov ali drugih oblik posegov v zasebnost teh posameznikov, ki so prav tako povezani z opravljanjem funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, pa vendar avtomatično ne predstavljajo javnosti prosto dostopnih podatkov. Odločitev o tem, ali nek podatek pomeni podatek, ki je povezan z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oziroma funkcijo funkcionarja, pa je stvar presoje v konkretnem postopku dostopa od informacij javnega značaja. Pri tem je IP npr. že v svoji odločbi, št. 090-11/2009, zavzel stališče, da so svojo javno funkcijo izvrševali občinski svetniki, ki so na javni seji glasovali o nekem predlogu, ki sodi v okvir njihovih zakonskih pristojnosti.

IP nadalje pojasnjuje, da ima občinski svet vselej možnost, da sam odloči, kako bo zagotavljal javnost svojega dela in to uredi s poslovnikom ali z drugim aktom, ki ureja njegovo poslovanje. Poslovnik mora biti prosto dostopen vsem udeležencem sej občinskega sveta tako, da se lahko šteje, da so seznanjeni z njegovo vsebino. Glede same objave glasovanja je bistveno tudi, ali gre za javno ali tajno glasovanje. V primeru slednjega morebitna objava tega, kako je glasoval posamezni občinski svetnik, ne bi bila zakonita.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka