Jedro

Če stranka tega ne predlaga, sodišče ni dolžno samo pregledati sodnega registra, ker so vanj vpisana pravno odločilna dejstva, le dejstva, ne pa splošno znana dejstva, kot zmotno meni pritožba.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za izvršbo, ker upnica ni predložila dokaza o tem, da je obveznost iz izvršilnega naslova prešla na K. d.d. iz Ljubljane.

Proti temu sklepu vlaga pritožbo upnica iz vseh pritožbenih razlogov. V trenutku vložitve izvršbe je bil dolžnik pravilno naveden. Po predlogu pa je bil preimenovan v K. d.d.. Res je bil upnik s sklepom pozvan, da obvesti sodišče o pravnem nasledniku. Vendar podatek o nasledstvu izhaja iz sodnega regista, ki je javna knjiga, kar pomeni, da teh dejstev ni potrebno dokazovati. Upnik ni prejel sklepa. Na povratnici ni podpis pooblaščenke upnika ali delavcev pisarne pooblaščenke. Kot dokaz predlaga izpisek iz sodnega regista.

Pritožba ni utemeljena.

V zadevi je v uvodu vloge z dne 23.5.2000 upnik zapisal, da je K. d.d. pravni naslednik E., Mesna industrija d.o.o. (list. št. 5). Pri tem je zapisal, da gre za pravnega naslednika dolžnika (1. alinea vloge). O tem dejstvu ni predlagal nobenega dokaza, niti vpogleda v sodni register. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je upnika pozvalo, da v roku 15 dni dopolni predlog za izvršbo v pomenu 24. čl. ZIZ in mu zagrozilo s posledico iz 4. odst. 108. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ (list. št. 6). V pritožbi upnik trdi, da tega sklepa ni prejel. K sklepu je pripeta povratnica, na katerem je datum 11.9.2000, naslov pošiljatelja je odvetnica J.K. in spodaj je parafa. Upnica trdi, da ta podpis ni podpis ne odvetnice, ne uradne osebe iz pisarne. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je povratnica javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (224. čl. ZPP v zvezi 15. čl. ZIZ). V pritožbi pa pritožnica ne ponuja dokaza, da bi izpodbila resničnost vsebine javne listine. Zato te navedbe ne morejo biti upoštevne. Ker upnica ni ravnala po nalogu sodišča, je sodišče prve stopnje pravilno predlog zavrglo.

Glede na pritožbene navedbe je treba še pojasniti, da je v vlogi upnica zapisala, da gre za pravnega naslednika. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo po določbi 24. čl. ZIZ. V pritožbi pa sedaj navaja novo dejansko stanje in trdi, da je šlo za preimenovanje oziroma s tem zatrjuje, da je le popravila predlog za izvršbo. Gre za zatrjevanje nečesa, kar je v nasprotju z vlogo upnice na list. 5. Nazadnje je treba še pojasniti upnici, da ni pravilno njeno stališče, da so dejstva iz sodnega registra splošno znana dejstva. Če bi upnica v vlogi zapisala, da kot dokaz predlaga vpogled v sodni register, tedaj bi sodišče prve stopnje res lahko ta dejstva preverilo samo. Ker pa ni predlagalo nobenega dokaza, sodišče prve stopnje pa ni samo dolžno pregledovati sodnega registra ali drugih javnih knjig in ugotavljati dejstev, ki so vpisana v te knjige. Ta dejstva namreč niso splošno znana dejstva (takšno stališče je bilo zavzeto tudi v podobnem primeru v sodbi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 547/98).

Ker je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in ker pri tem ni zagrešilo nobene kršitve postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrdi sklep sodišča prve stopnje (380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).