Jedro

Tožena stranka je presojo 24. člena ZBPP v zvezi z utemeljenostjo vložitve pritožbe v delu, ki se nanaša na višino v pravdnem postopku prisojene odškodnine, pravilno oprla na ugotovitev, da prisojena odškodnina temelji na medicinski dokumentaciji in izvedenskem mnenju izvedenca medicinske stroke, kar pomeni, da je tožničino pričakovanje, da bo s pritožbo uspela, očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Ker tožena stranka pri presoji upravičenosti do BPP ni dolžna presojati že izvedenih dokazov in pravilnosti sodbe prvostopenjskega sodišča ter stališč, na katerih temelji, je odločitev v tem delu zadostila kriterijem iz določbe 24. člena ZBPP.

Tožena stranka zavrnitve tožničine vloge za dodelitev BPP v delu, ki se nanaša na pravilnost odmere stroškov pravdnega postopka ni obrazložila, zato izpodbijana odločba nima potrebne obrazložitve v smislu 5. točke prvega odstavka 214. člena ZUP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, št. Bpp 209/2013 z dne 26. 2. 2013, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR, povečane za 20% DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, št. Bpp 209/2013, odločila, da se prošnja A.A. z dne 29. 1. 2013, za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), zaradi vložitve pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. P 84/2012 z dne 13. 11. 2012, zavrne kot neutemeljena. Odločitev temelji na ugotovitvi, da mora prosilec za odobritev BPP izpolnjevati tako subjektivni (finančni), kot objektivni (premoženjski) kriterij, ki morata biti podana kumulativno. Tožena stranka je pojasnila, da tako iz prošnje za dodelitev BPP, kot dopisa odvetnice B.B. izhaja, da je v pravdni zadevi prosilke kot tožeče stranke, zoper toženo stranko, C., GIZ, Okrajno sodišče v Celju dne 13. 11. 2012 izdalo sodbo, s katero je toženi stranki naložilo, da je dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki 1.540,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 2. 2012 dalje do plačila in zakonske zamudne obresti od zneska 2.000 EUR, od 12. 2. 2012 do vključno 23. 2. 2012. Sodišče je tožbeni zahtevek v presežku, za nadaljnji zahtevani znesek 1.660 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 2. 2012 dalje zavrnilo in toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov v znesku 711,26 EUR, na račun Okrožnega sodišča v Celju, Službi za BPP, tožeči stranki pa naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki v znesku 398,10 EUR.

2. Tožena stranka je pojasnila, da gre v obravnavani zadevi za vprašanje razumnosti oziroma verjetnosti izgleda za uspeh pritožbe zoper prvostopenjsko sodbo. Ocenila je, da je sodba zoper katero se želi prosilka pritožiti, oprta na medicinsko dokumentacijo in izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke, zato je prosilkino pričakovanje, da bo s pritožbo uspela, očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnih dejanskim stanjem in pravno podlago. Iz navedenega razloga je tožena stranka štela, da je pričakovanje prosilke v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanje stvari, ter da prosilka nima možnosti za uspeh s pritožbo. Glede na navedeno je tožena stranka mnenja, da je prosilkina vloga nerazumna, kot taka pa ne izpolnjuje kriterijev iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zato jo je bilo treba kot neutemeljeno zavrniti. Iz navedenega razloga, ker torej ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP, tožena stranka v nadaljevanju ni presojala, ali je izpolnjen subjektivni kriterij za dodelitev BPP.

3. Tožnica odločitvi tožene stranke oporeka in navaja, da je bilo v zadevi napačno ugotovljeno dejansko stanje, zmotno uporabljeno materialno pravo in bistveno kršene določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zato je izpodbijana odločba nezakonita. Prisojena odškodnina v pravdni zadevi P 84/2012 je prenizka, prav tako je nepravilen sklep o stroških, ki je vsebovan v sodbi (P 84/2012). Tožena stranka je pri odločanju o prosilkini prošnji storila bistveno kršitev določb postopka in se spustila v meritorno odločanje o stvari, ki je predmet tožbe in pri tem močno presegla okvire odločanja uzakonjene v ZBPP. Tožnica navaja argumente za to svojo trditev in v nadaljevanju pojasnjuje, da bi lahko o utemeljenosti njene zahteve za višjo odškodnino (pritožbe) presojalo le stvarno pristojno sodišče. 4. Tožba pa je bila potrebna vsaj zaradi odločitve o stroških postopka. Tožnica se namreč ne strinja, da je pravdno sodišče pri odmeri stroškov postopka upoštevalo vrednost spornega predmeta glede na zahtevek 6.500 EUR ter 36. člen Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) in posledično višino nagrade s količnikom 1 v znesku 152 EUR. Po prepričanju tožnice gre za napačno odločitev, ker je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo, ko je pri ugotavljanju višine nagrade, glede na vrednost predmeta, upoštevalo 36. člen ZOdvT, namesto 12. člena istega zakona. 36. člen ZOdvT namreč določa nagrade glede na vrednost predmeta, ki se izplača iz državnega proračuna, v danem primeru pa se nagrade ne bodo izplačale iz proračuna, ampak jih je dolžan plačati toženec, kar je odločilo sodišče prve stopnje v 3. točki izreka sodba. Tako bi glede na navedeno moralo sodišče glede na vrednost spornega predmeta 6.500 EUR, tudi pri odmeri stroškov tožnice upoštevati, da znaša nagrada z količnikom 1,0 243,00 EUR. Pojasnjuje tudi, da je napačna odločitev sodišča tudi v delu, kjer je navedeno, da je toženec dolžan pravdne stroške nakazati na račun Okrožnega sodišča v Celju in ne direktno tožnici, kar utemeljuje tudi z različnimi določbami ZBPP, tako določbo petega odstavka tega zakona, kot tudi določbo 46. člena ZBPP. Organ za BPP se glede utemeljenosti pritožbe z vidika nepravilne odločitve o stroških postopka sploh ni opredelil in se napadene odločbe zaradi navedenega v tem delu ne da preizkusiti. Iz navedenega razloga sodišču primarno predlaga, da spremeni izpodbijano odločbo tako, da prosilkini prošnji ugodi ter za izvajanje BPP določi odvetnico ter odloči tudi o povrnitvi stroškov postopka. Podrejeno pa predlaga, da tožbo ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek in istočasno predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Tožena stranka je sodišču poslala upravnem spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

K I. točki izreka:

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi sodišče uvodoma pojasnjuje, da je tožena stranka presojo 24. člena ZBPP, v zvezi z utemeljenostjo vložitve pritožbe v delu, ki se nanaša na višino v pravdnem postopku prisojene odškodnine, pravilno oprla na ugotovitev, da prisojena odškodnina temelji na medicinski dokumentaciji in izvedenskem mnenju izvedenca medicinske stroke, kar pomeni, da je tožničino pričakovanje, da bo s pritožbo uspela, očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Ker tožena stranka pri presoji upravičenosti do BPP ni dolžna presojati že izvedenih dokazov in pravilnosti sodbe prvostopenjskega sodišča ter stališč na katerih temelji, je odločitev tožene stranke v tem delu po presoji sodišča zadostila kriterijem iz določbe 24. člena ZBPP, toliko bolj, ker tožnica ne v prošnji, ne v tožbi, ne navaja (v tej fazi odločanja) relevantnih podatkov za prisojo drugačne višine odškodnine.

8. Sodišče pa v obravnavani zadevi ugotavlja, da je tožnica že v prošnji za dodelitev BPP svojo vlogo utemeljevala tudi z ugovorom, da sodba P 84/2012, v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških ni pravilna, ker temelji na nepravilni uporabi določb ZOdvT. Tožena stranka zavrnitve tožničine vloge za dodelitev BPP v tem delu (ki se nanaša na pravilnost odmere stroškov pravdnega postopka) ni obrazložila, zato izpodbijana odločba nima potrebne obrazložitve v smislu 5. točke prvega odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Glede na 214. člen ZUP mora namreč obrazložitev odločbe vsebovati zlasti dejansko stanje s presojo dokazov, predpise in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev. V obravnavanem primeru tožena stranka v obrazložitvi ni navedla nobenega argumenta za zavrnitev prošnje za dodelitev BPP, kar po presoji sodišča pomeni, da v izpodbijani odločbi niso navedeni razlogi, zaradi katerih je tožena stranka ocenila, da prosilka ne izpolnjuje pogojev za odobritev BPP, za vložitev pritožbe v delu, ki se nanaša na pravilnost odmere stroškov pravdnega postopka.

9. Sodišče je tožbi, zaradi enotnosti izreka, ugodilo v celoti, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka svojo odločitev, ki se nanaša na tožničino prošnjo za dodelitev BPP obrazložiti . Tožena stranka mora v ponovnem postopku odločiti v roku 30 dni od prejema sodbe. Pri tem je vezana na pravno mnenje sodišča glede vodenja postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

10. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, pripada tožnici skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350,00 EUR.