Jedro

Pri zasegu predmetov po 220. čl. ZKP gre vedno za začasen ukrep, ne glede na to, ali se predmet zaseže kot predmet kaznivega dejanja, ali kot dokazno sredstvo. Z zasegom se predmet samo začasno odvzame iz posesti - dokončno se lahko odvzame le s sodbo odločbo.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega M. J. se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe III. odst. 498. čl. ZKP obdolžencu odvzelo osebni avto znamke Fiat Uno, registrska številka LJ , bele barve.

Zoper sklep se je zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožil obdolženčev zagovornik ter predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi tako, da izpodbijani sklep razveljavi ter odloči, da stroški obdolženca s to pritožbo, to je nagrada njegovega zagovornika za njeno sestavo, obremenjujejo proračun.

Pritožba je utemeljena.

Pravilno pritožnik v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje za izdajo sklepa o odvzemu predmetov na podlagi določbe III. odst. 498. čl. ZKP, ni imelo zakonske osnove.

Po navedeni zakonski določbi sodišče izda sklep o odvzemu predmetov iz I. odst. 498. čl. ZKP, če v sodbi, s katero je bil obdolženec spoznan za krivega, manjka takšna odločba. V konkretni kazenski zadevi pa se je kazenski postopek zoper obdolženca dne 5.7.2004 končal z izrekom zavrnilne sodbe iz razloga 1. točke 357. čl. ZKP (list. št. 139 do 141), zato je možna pravna podlaga za odločanje o odvzemu predmetov v

II. odst. 498. čl. ZKP.

Iz podatkov spisa izhaja, da je policija obdolžencu v predkazenskem postopku dne 21.4.1999 na podlagi določbe 220. čl. ZKP, ob pogojih iz 148. in 164. čl. ZKP, zasegla osebni avto, registrska številka LJ (list. št. 5). Pri zasegu predmetov po

220. čl. ZKP gre vedno za začasen ukrep, ne glede na to, ali se predmet zaseže kot predmet kaznivega dejanja (corpus delicti), ali kot dokazno sredstvo. Z zasegom se predmet samo začasno odvzame iz posesti; dokončno se lahko odvzame le s sodno odločbo. Po določbi

224. čl. ZKP se predmeti, ki se med kazenskim postopkom zasežejo, vrnejo lastniku oziroma imetniku, če se postopek ustavi in ni razlogov, da se vzamejo (498. čl. ZKP). Čeprav navedena zakonska določba napotuje le na predmete, zasežene med kazenskim postopkom, pa ni dvoma, da se mora na enak način postopati tudi s predmeti, ki so bili zaseženi še pred uvedbo kazenskega postopka.

Po določbi I. odst. 498. čl. ZKP se predmeti, ki se po kazenskem zakonu smejo ali morajo vzeti, vzamejo tudi tedaj, kadar se kazenski postopek ne konča s sodbo, s katero se obdolženec spozna za krivega, če je nevarno, da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje, ali če to zahtevajo koristi splošne varnosti ali razlogi in morale. Odvzem predmetov po določbi 498. čl. ZKP, kljub sklicevanju na določbe Kazenskega zakonika (69. čl. KZ - ki določa, da se storilcu sme vzeti tri vrste predmetov: predmeti, ki so bili uporabljeni za kaznivo dejanje, predmeti, ki so bili namenjeni za kaznivo dejanje in predmeti, ki so nastali s kaznivim dejanjem), le nima lastnosti varnostnega ukrepa oziroma kazenske sankcije, temveč gre za poseben ukrep oziroma preventivni ukrep "sui generis".

Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da sodišče kljub izreku zavrnilne sodbe, ocenjuje, da je podan razlog za odvzem predmetov iz 1. točke (pravilno I. odst.) 498. čl. ZKP in "sicer je nevarno, da bi bil odvzeti avtomobil uporabljen za kaznivo dejanje", poleg tega pa, da odvzem zaseženega vozila narekujejo tudi koristi splošne varnosti, ki so v navedenem primeru podane z varnostjo pravnega prometa. Sodišče prve stopnje svojo oceno, da je nevarno, da bi bil odvzeti avtomobil uporabljen za kaznivo dejanje, utemeljuje s strokovnim mnenjem z dne 8.5.1999 in zaslišanjem strokovnjaka dne 14.6.2004, da se številke karoserije in številke v bloku motorja ne ujemajo. Navedeni zaključek sodišča prve stopnje pritožnik s pritožbo utemeljeno izpodbija z uveljavljanjem bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odst. 371. čl. ZKP, saj navedeno iz strokovnega mnenja sploh ne izhaja, ter so tako razlogi izpodbijanega sklepa v tem delu v nasprotju z listinami in podatki v spisu. Sodišče v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da so na karoseriji avtomobila sledi netovarniškega varjenja, kar po oceni sodišča kaže na to, da je bil del pločevine s številkami karoserije izrezan in netovarniško privarjen na karoserijo vozila. Vendar pa je pritrditi navedbam v pritožbi, da sledi takšnega netovarniškega varjenja ne utemeljuje nevarnosti, da bi bilo vozilo uporabljeno za kaznivo dejanje, kakor tudi, da sodišče v izpodbijanem sklepu ni navedlo razlogov, iz katerih bi izhajal zaključek, da bo navedeni avtomobil s netovarniško privarjeno številko karoserije (torej predrugačeno številko), uporabljen v bodoče za kaznivo dejanje, niti kakšno. S tem ko izpodbijani sklep o odvzemu vozila obdolžencu ne vsebuje nikakršnih utemeljenih razlogov o konkretni nevarnosti, da bi obdolženec storil kaznivo dejanje, pa je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odst. 371. čl. ZKP. Pritrditi pa je tudi navedbam v pritožbi, da zgolj zaradi predrugačenih številk šasije navedeno vozilo ne predstavlja predmeta, ki bi ga bilo mogoče vzeti, ker to zahtevajo koristi splošne varnosti, saj takšno vozilo ni predmet, ki je zaradi svojih lastnosti vsem splošno nevaren.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi obdolženčevega zagovornika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (III. odst. 402. čl. ZKP). V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odločiti o zahtevi obdolženčevega zagovornika o vrnitvi vozila z dne 14.7.2004 ter v kolikor bo sodišče ocenilo, da ni razlogov za vrnitev vozila (za katero bo moralo ugotoviti, ali je bilo sploh izročeno v hrambo sodišču) obdolžencu, za svojo odločitev, da se vozilo obdolžencu odvzema iz razlogov 498. čl. ZKP, v svoji odločbi navesti tudi prepričljive razloge.