Jedro

Upnik oz. njegov pooblaščenec ne more podati izjave, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti, če potrdilo o izvršljivosti dejansko ni izdano, saj bi to pomenilo navajanje neresničnih dejstev oziroma bi predstavljalo najmanj moralno sporno in neetično ravnanje upnika ali njegovega pooblaščenca v izvršilnem postopku, pri čemer bi pooblaščenec upnika tvegal tudi nevarnost, da bi se na podlagi dolžnikovega ugovora izkazalo, da dejansko takšno potrdilo o izvršljivosti ni bilo izdano. Vsekakor pa se ni mogoče strinjati s stališčem, da je strošek pridobitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti strošek postopka iz katerega izvira izvršilni naslov, saj je mogoče takšno potrdilo izdati šele po pravnomočnosti izvršilnega naslova, kar pomeni, da ga ob tolmačenju, kot ga je zavzelo prvostopenjsko sodišče, upnik ne bi mogel zahtevati oziroma ne bi mogel zahtevati njegovega povračila od dolžnika niti v pravdnem postopku, ker je ta pravnomočno končan, niti v postopku izvršbe.

Strošek pridobitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je nedvomno potreben za vložitev predloga za izvršbo, hkrati pa tudi ne predstavlja stroška, ki bi bil vključen v nagrado pooblaščencu za sestavo predloga za izvršbo, kot je to mogoče šteti za nagrado za posvet s stranko pred vložitvijo predloga. Za pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti mora namreč pooblaščenec opraviti dodatno komunikacijo z organom, ki je izdal izvršilni naslov in za pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti bodisi sestaviti poseben dopis, bodisi pridobiti to potrdilo z obiskom organa, ki takšno potrdilo izda.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v pritožbeno izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se poslej glasi: “Stroški upnika se odmerijo na 129,68 EUR in jih mora dolžnik plačati upniku v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila.

II. Dolžnik je dolžan upniku povrniti 147,24 EUR stroškov pritožbenega postopka v 8 dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve je z uvodoma navedenim sklepom pod I. točko dovolilo predlagano izvršbo, pod II. točko izreka odmerilo stroške upnika na 101,12 EUR in dolžniku naložilo, da jih mora plačati upniku v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku pa upnikov predlog za povrnitev izvršilnih stroškov zavrnilo, pod III. točko izreka pa za izvršitelja določilo G. I. iz D. 2. Zoper II. točko izreka se pritožuje upnik po pooblaščenkah iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje napačno razlaga, da strošek pribave klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti predstavlja strošek pravdnega in ne izvršilnega postopka, saj je upnik primoran pribaviti klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti prav za potrebe izvršilnega postopka, ker sodišča zahtevajo, da je ob vložitvi izvršilnega predloga na podlagi izvršilnega naslova le-te opremljen s citirano klavzulo. Ker gre za strošek, ki je nujno potreben za izvršbo, je upnik do povrnitve tega stroška upravičen, poleg tega pa se klavzula pravnomočnosti in izvršljivosti pridobiva po zaključku pravdnega postopka in zato ne more biti strošek le-tega. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu glede stroškov postopka spremeni tako, da upniku prizna vse stroške postopka vključno s pritožbenimi stroški in jih naloži v plačilo dolžniku v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče upniku priznalo priglašen strošek sodne takse za predlog za izvršbo, nagrado za predlog, s katerim se uvaja izvršilni postopek, 2 % pavšalni znesek za izdatke za stranko po 11. členu Odvetniške tarife in 22 % DDV, ni pa priznalo priglašenih stroškov za pribavo klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti, ker je to strošek, ki je zajet v stroških postopka, iz katerih izvršilni naslov izvira.

5. Peti odstavek 38. člena ZIZ določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti. V zvezi s potrebnostjo stroškov pribave potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti izvršilnega naslova, na podlagi katerega upnik predlaga izvršbo zoper dolžnika, je potrebno izpostaviti tudi določbo četrtega odstavka 40. člena ZIZ, ki ureja vsebino predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in določa, da upniku izvršilnega naslova, na podlagi katerega zahteva izvršbo, predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč ga mora le določno označiti in navesti, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti, za tuj izvršilni naslov pa, da so izpolnjeni pogoji iz 13. člena tega zakona. Ne glede na določbe petega in šestega odstavka 40. člena ZIZ pa je upnik dolžan listine, na katere se je skliceval v predlogu za izvršbo, takoj predložiti sodišču, če se pojavi upravičen dvom o njihovi verodostojnosti, saj se sicer šteje, da je predlog za izvršbo umaknil (sedmi odstavek 40. člena ZIZ). Upoštevajoč določbo petega odstavka 40. člena ZIZ se tako ni mogoče strinjati z navedbami v pritožbi, da je upnik primoran pribaviti klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti, ker sodišča zahtevajo, da je ob vložitvi izvršilnega predloga izvršilni naslov opremljen s takšno klavzulo. Zakon namreč izrecno določa, da zadošča, da upnik izvršilni naslov določno opredeli in izjavi, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti. Vendarle pa je potrebno upoštevati, da takšne izjave upnikov pooblaščenec ne more podati, če potrdilo o izvršljivosti dejansko ni izdano, saj bi to pomenilo navajanje neresničnih dejstev oziroma bi predstavljalo najmanj moralno sporno in neetično ravnanje pooblaščenca v izvršilnem postopku, pri čemer bi pooblaščenec upnika tvegal tudi nevarnost, da bi se na podlagi dolžnikovega ugovora izkazalo, da dejansko takšno potrdilo o izvršljivosti ni bilo izdano. Vsekakor pa se ni mogoče strinjati s stališčem, da je strošek pridobitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti strošek postopka, iz katerega izvira izvršilni naslov, saj je mogoče takšno potrdilo izdati šele po pravnomočnosti izvršilnega naslova, kar pomeni, da ga ob tolmačenju, kot ga je zavzelo prvostopenjsko sodišče, upnik ne bi mogel zahtevati oziroma ne bi mogel zahtevati njegovega povračila od dolžnika niti v pravdnem postopku, ker je ta pravnomočno končan, niti v postopku izvršbe. Po mnenju pritožbenega sodišča je ta strošek nedvomno potreben za vložitev predloga za izvršbo, hkrati pa tudi ne predstavlja stroška, ki bi bil vključen v nagrado pooblaščencu za sestavo predloga za izvršbo, kot je to mogoče šteti za nagrado za posvet s stranko pred vložitvijo predloga. Za pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti mora namreč pooblaščenec opraviti dodatno komunikacijo z organom, ki je izdal izvršilni naslov in za pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti bodisi sestaviti poseben dopis, bodisi pridobiti to potrdilo z obiskom organa, ki takšno potrdilo izda.

6. Upoštevajoč navedeno je pritožbeno sodišče štelo, da je upnik upravičen tudi do povračila priglašene nagrade za pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, ki odvetniku pripada po 5. točki tarifne številke 39 Odvetniške tarife (Ur. list RS, št. 2/2015), zaradi česar je upnikovi pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 5. alinejo 358. člena in 366. člena ZPP ter 15. člena ZIZ sklep prvostopenjskega sodišča v pritožbeno izpodbijani II. točki izreka spremenilo tako, da je upniku poleg priznanih stroškov v višini 101,12 EUR priznalo tudi nagrado za pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti v višini 50 točk, kar ob upoštevanju 2 % povečanja za materialne stroške ter 22 % DDV in ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR znaša 28,56 EUR. Za ta znesek je pritožbeno sodišče povečalo stroške upnika, ki sedaj znašajo skupaj 129,68 EUR in jih je dolžnik dolžan plačati upniku v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila.

7. Ker je upnik s pritožbo uspel in se je ta izkazala za potrebno za izvršbo, je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter petega odstavka 38. člena ZIZ dolžniku naložilo, da mora upniku v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti stroške tega pritožbenega postopka in sicer nagrado za pritožbo po tar. št. 26/7 Odvetniške tarife v višini 200 točk ter materialne stroške po 11. členu Odvetniške tarife v višini 2 % od skupno odmerjene nagrade ter 22 % DDV, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 114,24 EUR povečano za sodno takso v višini 33,00 EUR pa 147,24 EUR. Te stroške je dolžan dolžnik upniku povrniti v roku 8 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za plačilo, do izpolnitve obveznosti.