Jedro

Predlog se zavrne

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je vdova in nujna dedinja zapustnika. Toženka je oporočna dedinja in zapustnikova intimna partnerica. Življenjska skupnost tožnice in zapustnika, ki sta bila v zakonski zvezi od leta 1961, ni nikoli prenehala. Tožnica je z zapustnikom v času trajanja njune zakonske zveze ustvarila skupno premoženje (stanovanje, denarna sredstva na različnih računih in več vrednostnih papirjev). To premoženje je predmet prve točke zahtevka - ugotovitev, da to premoženje sodi v skupno premoženje in je skupna last tožnice in skupnosti dedičev zapustnika (zapustnikovih naslednikov). To je revizijsko nesporno. Tožnica prav tako zahteva, da se določi, da je njen delež na tem premoženju 3/4. Zapustnik je pretežni del skupnega denarja kakor tudi denar, ki je bil tožničino posebno premoženje (pretežno denacionalizacijska odškodnina), brez tožničine vednosti in odobritve dvignil iz bančnega računa in ga odtujil (skupaj 717.411,88 EUR). Zato tožnica zahteva tudi ugotovitev obstoja te terjatve do skupnosti dedičev.

2. Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe za znesek 59.754,79 EUR ter podrednega zahtevka za znesek 44.816,09 EUR ustavilo postopek. Ugotovilo je, da so nepremičnina ID znak ..., denarna sredstva na TRR tožnice in TRR zapustnika, vrednostni papirji na trgovalnem računu zapustnika in depozit vrednotnih papirjev na ime tožnice in zapustnika skupno premoženje in skupna last tožnice ter skupnosti dedičev zapustnika. Ugotovilo je tudi, da je delež tožnice na tem premoženju 1/2, in delež skupnosti zapustnika 1/2. Nadalje je ugotovilo, da obstoji terjatev tožnice do skupnosti dedičev zapustnika v višini 717.411,88 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 1. 2017. Kar je tožnica zahtevala več je sodišče zavrnilo. Ugotovilo je, da je uspeh tožnice 86 %, toženke pa 14 %.

3. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da mora toženka povrniti tožnici 1.830 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Predlog za dopustitev revizije zoper odločitev sodišča druge stopnje vlaga toženka. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Kdo je pasivno legitimiran za tožbeni zahtevek za ugotovitev, da premoženje, ki naj bi predstavljalo zapuščino zapustnika, dejansko predstavlja skupno premoženje in je skupna last tožnice ter skupnosti dedičev zapustnika, za tožbeni zahtevek za ugotovitev deleža tožnice in deleža skupnosti dedičev zapustnika na tem premoženju, tožbeni zahtevek za ugotovitev, da obstoji terjatev tožeče stranke do skupnosti dedičev zapustnika iz naslova s strani zapustnika porabljenega skupnega premoženja ter za plačilo te terjatve? 2) Če je tožena ena dedinja, izrek sodbe pa se glasi na skupnost dedičev, ali je prisojene pravdne stroške res dolžna nositi samo tožena stranka (ena od dedinj)? 3) Ali sodišče preseže materialno procesno vodstvo iz 285. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), če tožečo stranko, ki ima prava veščega pooblaščenca, opozori na potrebo po spremembi tožbenega zahtevka iz dajatvenega v ugotovitvenega (na ugotovitev obstoja terjatve tožnice do zapustnika v določenem znesku namesto na plačilo tega zneska)? 4) Ali je res dokazno breme na toženi stranki, da dokaže, kam so izginila s strani zapustnika dvignjena sredstva skupnega in tožničinega posebnega premoženja, če tožeča stranka svoj zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve utemeljuje z navedbami, da ne ve, kam so izginila ta sredstva? Ali ni dokazno breme na tožeči stranki, ki zatrjuje obstoj terjatve, da dokaže, za kaj so bila sredstva porabljena? 5) Ali je dopustno, da sodišče glede na eno izkazano dejstvo (da je zapustnik opravil dvig gotovine v določenem znesku, o čemer obstoji bančna dokumentacija) kar sklepa na drugo dejstvo, ki ni potrjeno z nobenim dokazom (npr. da je zapustnik opravil tudi druge dvige gotovine, o čemer pa ni ne bančne dokumentacije ne drugega dokaza)? 6) Ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča, da se ugotovi obstoj terjatve tožeče stranke do skupnosti dedičev (v višini kar 717.411,88 EUR) na podlagi življenjsko povsem neverjetne ugotovitve, da naj tožnica, sicer razgledana in visoko izobražena ženska, kljub enormnemu premoženju, visokih prilivih in več odprtih bančnih računih nikoli ne bi opravljala dvigov na bankah in bankomatih (čeprav je sama razpolagala z denacionaliziranem premoženju v višini 623.182,41 EUR in se odločala za naklonitve svojim potomcem, kar kaže, da je bila seznanjena s stanjem premoženja in je tudi sama razpolagala z njim) in v več kot 10 let trajajočem obdobju ne bi opazila izginotja na računih v višini kar 717.411,88 EUR (od cca. 2 mio premoženja)? 7) Kako daleč gre lahko dodatno izvajanje dokazov na zahtevo izvedenca in dajanje podatkov izvedencu po drugem odstavku 252. člena ZPP?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj v predlogu niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (367.c člen ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).