Jedro

Plačilo dvojne takse vsebinsko predstavlja sankcijo. Ta sankcija pa je predvidena za primer, ko stranka v izjavi o premoženjskem stanju zavestno navede neresnične podatke in torej izjavi, da določenega premoženja nima ali pa navede njegovo manjšo vrednost, ne pa, ko sodišču odda pomanjkljivo izpolnjeno izjavo. Posledica pomanjkljivo izpolnjene izjave o premoženjskem stanju je (lahko) kvečjemu zavrnitev predloga za oprostitev.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče je razveljavilo sklep o oprostitvi plačila sodnih taks z dne 30. 12. 2010 in tožnici naložilo, da v roku 15 dni od prejema te odločitve plača dvojno takso, to je znesek 5.110,00 EUR. Takšna odločitev je posledica ugotovitve, da tožnica v izjavi o premoženjskem stanju, ki jo je priložila predlogu za oprostitev, ni navedla, da ima prihranke, prav tako pa je zamolčala, da je na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Kočevju D 51/2010 z dne 2. 7. 2010 prejela 3.703,01 EUR.

2. V pritožbi zoper takšno odločitev tožnica opozarja, da sodišču ni posredovala neresničnih podatkov glede prihrankov na bančnem računu pri NLB, ampak je bila njena izjava nepopolna, saj izjave v tem delu sploh ni izpolnila. Nobenega namena ni imela prikriti svojega premoženjskega stanja, saj je dokazila o prometu in stanju na računu, med drugim tudi listino na katero se sodišče sklicuje, predložila sama. Tožeča stranka je poleg tega upokojenka v visoki starosti, ki je prava neuka in nevešča, ki tudi težko bere. Sodišče je na dopolnitev ni pozvalo. Sankcija dvojnega plačila je predvidena le v primerih, ko stranka poda neresnične podatke in ne takrat, ko izjavo izpolni nepopolno. Glede premoženja iz naslova dedovanja, pa gre za premoženje, ki ga tožnica v času vložitve predloga za oprostitev ni več imela. Iz podatkov o premoženjskem stanju, ki so bili predloženi, izhaja, da ji ta denar tudi nikoli ni bil nakazan, saj ga je podarila sorodnikom. O tem je zaslišana tudi izpovedala.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz podatkov spisa oziroma izjave o premoženjskem stanju (priloga A2), ki jo je tožnica priložila svojemu predlogu za oprostitev plačila takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, izhaja, da tožnica rubrike, ki se nanaša na morebitne prihranke, ni izpolnila, je pa navedla, da razen pokojnine v višini 459,71 EUR drugih dohodkov nima, da ni prejela nobene dediščine in da tudi ni lastnica nepremičnin ali drugega premoženja v Sloveniji ali tujini. Je pa tožbi, ki je bila vložena sočasno s predlogom, priložila bančni izpisek o prometu na svojem osebnem računu za julij in avgust 2010. Slednji je na dan 31. 8. 2010 izkazoval stanje 5.410,01 EUR. V teku postopka je tožnica v spis vložila dodatne izpise prometa, ki kažejo, da je ob vložitvi predloga za oprostitev imela na svojem računu približno 5.900,00 EUR, tožena stranka pa sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Kočevju D 51/2010 z dne 2. 7. 2010, ki izkazuje, da je tožnica podedovala denarni znesek 3.703,01 EUR. Ob zaslišanju je tožnica povedala, da je ta denar podarila sorodnici.

5. 3. odstavek 13. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) določa, da lahko sodišče sklep o oprostitvi plačila taks med postopkom razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati. Pri tem odloči, ali naj stranka plača tudi takse, ki jih je bila oproščena. Če je sklep razveljavljen zato, ker je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, mora plačati dvakratnik taks, ki jih je bila oproščena.

6. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da sodišče prve stopnje, upoštevajoč citirano zakonsko ureditev in zgoraj povzeta dejstva ter potek postopka, podlage za razveljavitev sklepa o oprostitvi z dne 30. 12. 2010 in odločitev, s katero je tožnici naložilo plačilo dvojne takse, ni imelo.

7. Plačilo dvojne takse vsebinsko predstavlja sankcijo. Ta sankcija pa je, kot pritožnica utemeljeno opozarja, predvidena za primer, ko stranka v izjavi o premoženjskem stanju zavestno navede neresnične podatke in torej izjavi, da določenega premoženja nima ali pa navede njegovo manjšo vrednost, ne pa, ko sodišču odda pomanjkljivo izpolnjeno izjavo. Posledica pomanjkljivo izpolnjene izjave o premoženjskem stanju je (lahko) kvečjemu zavrnitev predloga za oprostitev (1). V konkretnem primeru pa poleg tega ni mogoče mimo dejstva, da je tožnica sočasno s predlogom za oprostitev plačila taks sodišču predložila tudi izpis prometa na svojem osebnem računu, kar še dodatno kaže, da svojega premoženjskega stanja ni skušala prikriti. Ne glede na to, da se je odločitev sodišča, ki je kljub nepopolni izjavi o premoženjskem stanju in sočasno predloženih podatkih o osebnem računu, tožnico plačila sodne takse oprostilo, izkazala za napačno, to ne daje podlage za razveljavitev sklepa in odločitev o plačilu dvojne takse.

8. Sodišče je svojo odločitev neutemeljeno oprlo tudi na s strani tožene stranke predložen sklep o dedovanju, ki je bil izdan več mesecev pred vložitvijo predloga za oprostitev. Glede na to, da je tožnica v izjavi o premoženjskem stanju obstoj dediščine v trenutku vložitve predloga zanikala, ob zaslišanju pa pojasnila, da je podedovani denar podarila, bi v primeru dvoma v resničnost te trditve, moralo sodišče opraviti poizvedbe oziroma zahtevati od tožnice dodatne podatke oziroma dokazila (primerjaj 3. odstavek 12. člena ZST-1). Sklep o dedovanju namreč ne dokazuje, da je tožnica podedovani denar ob vložitvi tožbe in predloga za oprostitev (še) imela, s tem pa posledično ne dokazuje niti tega, da je tožnica v izjavi navedla neresnične podatke.

9. Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP sklep razveljavilo.

(1) Pri nepolno izpolnjeni izjavi ne gre za formalno pomanjkljivost predloga za oprostitev plačila taks, kar bi terjalo pozivanje k dopolnitvi, pač pa za vsebinsko pomanjkljivost, ki vpliva na odločitev o utemeljenosti samega predloga.