Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če je sodišče prvotno štelo vročanje vabila na razgovor pri CSD z objavo sporočila o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava za nezadostno oziroma nepravilno in CSD naložilo, naj storilcu ponovno pošlje vabilo na drug naslov, ki ga je sodišče samo ugotovilo na podlagi svojih evidenc, ne more naknadno šteti prvotnega vabljenja z javnim naznanilom za pravilno, temveč mora ponovno odrediti nadaljnje postopanje po določbah ZUP o vročanju z javnim naznanilom.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog storilca Ž. V. za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljevanju predlog za nadomestitev globe) ter mu naložilo plačilo sodne takse.
Zoper takšen sklep se pritožuje storilec, ki v pritožbi navaja, da so do vključno meseca avgusta 2011 preživeli v avtomobilu zaradi goljufije s strani B. P., ki je mati zavajal glede stanovanja, za katerega je plačala nekaj tisoč EUR. Vabilo koordinatorja z dne 8. 9. 2011 na naslov G. ... mu ni bilo vročeno, saj ga tam seveda ni bilo in prav tako ni vedel, da mu je sodišče vročalo novo vabilo preko spletne oglasne deske za dne 13. 9. 2011. Ker za vabilo ni vedel, se tudi ni mogel opravičiti. Za vse težave pa je kriv gospod P., ki jih je pustil živeti brez stanovanja. Konec meseca avgusta se je prijavil na naslovu G. p. Š. ..., C., saj mu je to dovolil J. O., ki prebiva na tem naslovu. Očitno pa tudi on ni želel povedati za prispela pisma, da je bil zlonameren pa kaže tudi prijavljena goljufija, ki jo je storil proti njim namerno. Niti pod razno zato ni mogel slediti poštnim pošiljkam, kot tudi ne vsakršnim drugim človekovim dolžnostim, niti ne osnovni higieni. Zato predlaga, da se sklep Okrajnega sodišča v Žalcu prekliče in se mu dovoli opravljanje del v splošno korist, kar bi bilo tudi bolj ekonomično za državo, ki bo s prestajanjem uklonilnega zapora imela le stroške z njim, čeprav ima možnost, da denar izterja.
Pritožba je utemeljena.
Iz spisovnega gradiva je razvidno, da je sodišče prve stopnje po prejemu storilčevega predloga za nadomestitev globe in opravljenih poizvedbah po uradni dolžnosti v skladu s tretjim odstavkom 202.c člena Zakona o prekrških (ZP-1) ocenilo, da je storilec upravičen do nadomestitve globe z opravo določene naloge v splošno korist, zaradi česar je Center za socialno delo Ž. pozvalo, da za storilca pripravi predlog konkretne naloge in organizacijo, v kateri bi storilec opravil določeno nalogo v splošno korist, s katero bi nadomestil plačilo globe. Nato je 15. 9. 2011 sodišče prve stopnje dobilo dopis Centra za socialno delo Ž., iz katerega izhaja, da so storilca vabili na razgovor za dne 8. 9. 2011, vendar so 25. 8. 2011 dobili vrnjeno pošiljko z oznako, da je naslovnik preseljen, po preverjanju v centralnem imeniku pa so ugotovili, da ima storilec stalni naslov na naslovu G. ..., Ž., kamor mu je tudi bilo poslano vabilo. Tako so v skladu s 96. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) izdali novo vabilo z dne 26. 8. 2011, s katerim so storilca povabila naj se 13. 9. 2011 oglasi na Centru za socialno delo Ž. in odredili, da se vročitev tega vabila opravi z javnim naznanilom z objavo tega sporočila na oglasni deski organa in na državnem portalu e-uprava. Ker v skladu s petim odstavkom 96. člena ZUP vročitev šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo sporočilo objavljeno na oglasni deski organa ali na državnem portalu e-uprava, se je 15-dnevni rok iztekel 10. 9. 2011, s tem se pa šteje, da je bila ta dan pošiljka vročena, vendar se storilec 13. 9. 2011 ni oglasil na razgovor, niti se ni opravičil ali na kakršenkoli drug način stopil v kontakt s CSD Ž. Po prejemu tega dopisa je prvostopenjsko sodišče odredilo, naj se spis vrne na Center za socialno delo s sporočilom novega naslova storilca, ki je razviden iz odredbe dne 15. 9. 2011 na list. št. 36 spisa. Nato je prvostopenjsko sodišče 1. 2. 2012 prejelo dopis Centra za socialno delo C. z dne 30. 1. 2012 (list. št. ...), iz katerega izhaja, da so storilca po prejeti prošnji za pravno pomoč pri izvajanju postopka nadomestni kazni vabili na razgovor in mu vabilo poslali na naslov G. pri Š. ..., Š. v R. d., vendar so dobili vrnjeno pismo s sporočilom Pošte, da je storilec na navedenem naslovu neznan, po podatkih v centralnem registru prebivalstva pa ima prijavljeno samo bivališče na naslovu v G., na katerega je že bil vabljen in je bilo opravljeno tudi vročanje z javni naznanilom. Po prejemu tega poročila je sodišče prve stopnje še enkrat preverilo prebivališče storilca v centralnem registru prebivalstva (list. št. ...) ter 16. 2. 2012 izdalo izpodbijani sklep. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se je nato prvostopenjsko sodišče sklicevalo na vročitev s sporočilom o vročanju z javnim naznanilom, ki je bilo objavljeno na javnem državnem portalu e-uprava 26. 8. 2011 in je tako štelo, da je storilcu bilo vabilo na razgovor z dne 13. 9. 2011 vročeno 10. 9. 2011. Iz navedenega izhaja, da je sodišče prvotno štelo vročitev z objavo na javnem portalu e-uprava z dne 26. 8. 2011 za nezadostno in odredilo nadaljnje vabljenje, vendar je v nadaljevanju postopka takšno prvotno omenjeno vročitev kot nepravilno, štelo za pravilno, čeprav je razpolagalo s podatki, da je storilec tekom postopka že večkrat spremenil naslov prebivanja. Pri tem pa velja izpostaviti še dejstvo, da je sodišče 19. 1. 2012, torej pred izdajo izpodbijanega sklepa, v spis predmetne zadeve vložilo dopis Policijske postaje Ž. z dne 17. 1. 2012 (list. št. ...), iz katerega izhaja, da storilec skupaj z mamo in bratom prebiva na naslovu R. u. ..., Š., vendar ponovnega vročanja na ta naslov prebivališča ni odredilo, kljub prejšnjim prizadevanjem, da bi storilec dejansko bil seznanjen z vabilom na razgovor.
Izpostavljena dejstva po mnenju pritožbenega sodišča kažejo na to, da je sodišče nepopolno raziskalo dejansko stanje glede storilčevega dejanskega bivališča, posebej ko iz spisa izhajajoča dejstva kažejo na to, da je storilec spreminjal bivališče. Nesprejemljivo je ravnanje sodišča prve stopnje, ko je prvotno vročitev z javnim naznanilom na oglasni deski in državnem portalu e-uprava štelo za nezadostno, nato pa po poskusu ponovnega vročanja na naslov G. p. Š. ..., C., ki ni bilo uspešno, prej nepravilno vročitev ob nespremenjenih okoliščinah štelo za pravilno. Glede na opisano postopanje sodišča prve stopnje, po mnenju pritožbenega sodišča storilcu ni mogoče nedvomno očitati, da se vabilu neopravičeno ni odzval, kot smiselno izpostavlja tudi storilec v pritožbi z navedbami, da izostanka ni mogel opravičiti, saj niti ni vedel, da mu je vabilo bilo vročeno.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče storilčevi pritožbi ugodilo in je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo odločitev, saj je pri tem ocenilo, da bo postopek v zvezi z ugotavljanjem storilčevega prebivališča in seznanitvijo storilca z njegovimi obveznostmi lažje in hitreje zagotovilo prvostopenjsko sodišče (osmi odstavek 163. člena ZP-1).
V ponovljenem postopku bo moralo tako prvostopenjsko sodišče najprej natančno ugotoviti naslov storilčevega prebivališča in Center za socialno delo Ž. pozvati, naj storilca ponovno vabi na razgovor v skladu z ugotovitvami glede novega naslova prebivališča, v kolikor pa vročitev na novem naslovu prebivališča ne bo mogoča, pa upoštevati določbe 96. člena ZUP in storilca ponovno vabiti z javnim naznanilom in objavo sporočila na oglasni deski na spletnem portalu e-uprava. V odvisnosti od uspešnosti in pravilnosti ponovnega vabljenja pa bo prvostopenjsko sodišče nadalje sprejelo ustrezne odločitve v skladu s pooblastili, ki jih ima po zakonu.