Jedro

Spor zaradi ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju zakoncev je premoženjsko pravni spor.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških te pritožbe se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da ni stvarno pristojno za sojenje v tej zadevi in da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Šmarju pri Jelšah.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožeča stranka po pooblaščencu in uveljavlja pritožbena razloga napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Izpostavlja, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje glede predmeta spora, saj je zaključilo, da gre za običajen premoženjskopravni spor. Sodišče je spregledalo, da je predmet spora ugotovitev obsega skupnega premoženja razvezanih zakoncev in višine deležev tožeče in prvotožene stranke kot razvezanih zakoncev na njunem skupnem premoženju. Nadalje je sodišče tudi napačno uporabilo materialno pravo, saj se je oprlo zgolj na 32. člen ZPP. Navaja, da gre pri tožbenem zahtevku v točki 1 za zahtevek na ugotovitev obsega skupnega premoženja razvezanih zakoncev, pri tožbenem zahtevku iz točke 2 pa za zahtevek o višini deležev na skupnem premoženju. Iz 73. člena Družinskega zakonika (DZ) izhaja, da o višini deležev zakoncev na skupnem premoženju, v kolikor se o tem ne uspeta dogovoriti, odloči sodišče, nadalje pa je v prvem odstavku 14. člena DZ, ki kot lex specialis razveljavlja prvi odstavka 32. člena ZPP (ki določa stvarno pristojnost okrožnih sodišč le za zahtevke nad 20.000,00 ERU), določeno, da so o zadevah iz tega zakonika, za katere so po zakonu pristojna sodišča na prvi stopnji, stvarno pristojna okrožna sodišča. Sodišče je upoštevaje prvi odstavek 14. člena DZ neutemeljeno odstopilo zadevo, saj Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah nikakor ni stvarno pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku iz točk 1 in 2, ampak je za odločanje o njem po določbi 14. člena DZ v zvezi s 73. členom DZ izključno stvarno pristojno okrožno sodišče. Ker pa tudi za zahtevek iz točke 3 ni določena izključna stvarna pristojnost okrajnega sodišča, za tožbeni zahtevek pod točko 1 in 2 pa je vsekakor pristojno okrožno sodišče, je to stvarno pristojno za celoten zahtevek, ki pa je glede na bivališče toženih strank za obravnavo tožbenega zahtevka tudi krajevno pristojno. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožeča stranka neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje predmetni spor napačno opredelilo kot premoženjskopravni spor. Spor zaradi ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju zakoncev je premoženjsko pravni spor.1 Glede na določilo 1. člena DZ2 so predmet urejanja po DZ zlasti družinskopravna razmerja in samo v sporih iz teh razmerij so na prvi stopnji stvarno pristojna okrožna sodišča. Kolikor DZ vsebuje materialnopravne določbe, ki niso podlaga za urejanje družinskopravnih, ampak premoženjsko pravnih razmerij, se stvarna pristojnost sodišča ne glede na določbo 14. člena DZ presoja glede na vrednost spornega predmeta, tako kot to določata prvi odstavek 30. člena in prvi odstavek 32. člena ZPP.3 Zato ni slediti pritožbenim prizadevanjem, da je iz razloga, ker predmetni spor predstavlja zadevo iz DZ, za odločanje na podlagi 14. člena DZ stvarno pristojno okrožno sodišče. 5. Ker po pritožbeno nespornih ugotovitvah sodišča prve stopnje niti vrednost nedenarnega zahtevka niti vrednost denarnega zahtevka ne presega vrednosti 20.000,00 EUR, ki je opredeljena kot mejnik za razmejitev pristojnost med okrajnimi in okrožnimi sodišči (prvi odstavek 30. člena in prvi odstavek 32. člena ZPP), je v konkretni zadevi podana pristojnost okrajnega sodišča. Upoštevaje v prvem odstavku 47. člena ZPP opredeljeno krajevno pristojnost pa je za odločanje stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah. Sodišče druge stopnje tako zaključuje, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

6. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbo, ker se je izkazala za neutemeljeno, zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), saj tudi ni zasledilo tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti v skladu z drugim odstavkom 350. v zvezi s 336. členom ZPP po uradni dolžnosti.

7. Ker je odločitev o povrnitvi stroškov pravdnega postopka odvisna od končnega uspeha strank v postopku, bo o priglašenih stroških tožeče stranke odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

1 Na 6. občni seji 16. 6. 1998 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije sprejelo naslednje načelno pravno mnenje: "Spor zaradi ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju zakoncev je premoženjskopravni spor. Zato je zanj stvarno pristojno sodišče, ki je pristojno glede na vrednost spornega predmeta." 2 Ta določa, da ta zakonik ureja zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, razmerja med starši in otroki, oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja, ukrepe za varstvo koristi otroka ter preživljanje, posvojitev, podelitev starševske skrbi sorodniku, rejništvo in skrbništvo za otroke in odrasle osebe, ki potrebujejo posebno varstvo. 3 Primerjaj tudi prof. dr. Barbara Novak, Družinski zakonik z uvodnimi pojasnili, Uradni list, Ljubljana, 2019, stran 31.