Jedro

Med bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ki imajo za posledico razveljavitev sodbe, po določbi drugega odstavka 371. člena ZKP sodijo tiste, ki jih stori sodišče med pripravo glavne obravnave ali med glavno obravnavo ali pri izdaji sodbe na način, da ne uporabi kakšne določbe ZKP ali jo uporabi nepravilno, ali če na glavni obravnavi prekrši pravico obrambe, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost ali pravilnost sodbe. Obdolženec v pritožbi navaja vrsto kršitev, ki bi jih naj v postopku na kraju dogodka zagrešili policisti, ki niso opravili v pritožbi navedenih dejanj, to pa ne sodi med kršitve, upoštevne po določbi 371. člena ZKP.

Izrek

I. Pritožba obdolženega I.P. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženi I.P. se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdolžena I.P. in D. G. spoznalo za kriva, da je vsak storil kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po členu 57 KZ-1 jima je izreklo pogojni obsodbi, pri čemer je obdolženemu I.P. določilo kazen sedem mesecev zapora in preizkusno dobo dveh let, obdolženemu D.G. pa kazen pet mesecev zapora in preizkusno dobo enega leta. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je oba obdolženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona.

2. Zoper to sodbo se je pritožil obdolženi I.P.. Iz njegove laično sestavljene pritožbe je razbrati, da se pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev določb kazenskega postopka, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da še enkrat prouči kazensko zadevo in zavrže sodbo zoper njega.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obdolženi v pritožbi navaja, da je v samem postopku prišlo do nekaj napak, ki zelo vplivajo na končno sodbo. Te napake je navedel na glavni obravnavi dne 8. 11. 2018, v pritožbi pa jih ponovno povzema. Kljub temu, da je policiji na kraju dogodka povedal, da sta bili osebi v drugem vozilu voznik B.L. in D.G., ni bil opravljen alkotest, za G. pa je bil opravljen šele v UKC M. Oba navedena sta imela zatem nekaj dni časa, da se dogovorita kaj in kako bosta povedala na zaslišanju na policiji. Voznik B.L. je v vozilu vozil vinjeno osebo, kar zakon prepoveduje. Iz določenih zapisnikov je razvidno, da se o nekaterih stvareh nista znala dogovoriti in si v izjavah nasprotujeta. B. L. je zapustil kraj dogodka pred prihodom policije, sodišče pa ni vzelo v obzir, da je bil takrat vinjen in da je to storil, ker se je bal alkotesta. Sodišče v zapisnik o glavni obravnavi z dne 8. 12. 2018 ni zapisalo izjave izvedenca medicinske stroke prof. dr. K.M. na vprašanje sodnice, ali lahko pride do poškodbe razpočne rane na temenu zaradi padca, ko je odgovoril, da lahko pride, če oseba pade na glavo tako, da s temenom udari v tla. Sodišče ni upoštevalo možnosti poškodbe D. G., da je njegova poškodba nastala pri judo metu in padcu na tla, kot je izjavil izvedenec. Golo se je osredotočilo na okrvavljeno leseno palico, pri čemer je on na eni od obravnav razložil, zakaj je prišlo do tega, da je bila okrvavljena. Izvedenec medicinske stroke D. G. ni pregledal, ker gre za poškodbo, ki za sabo ne pušča trajnih posledic. D. G. je tesar in brezposeln in je lahko leseno palico ali kij naredil sam. Ni šlo za baseball kij, ampak za leseno palico. Velika motnja v postopkih je bila v tem, da so na vsaki glavni obravnavi bili prisotni drugi državni tožilci, in je imel občutek, da niso bili seznanjeni s samim začetkom glavnih obravnav in dejstvi.

5. Med bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ki imajo za posledico razveljavitev sodbe, po določbi drugega odstavka 371. člena ZKP sodijo tiste, ki jih stori sodišče med pripravo glavne obravnave ali med glavno obravnavo ali pri izdaji sodbe na način, da ne uporabi kakšne določbe ZKP ali jo uporabi nepravilno, ali če na glavni obravnavi prekrši pravico obrambe, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost ali pravilnost sodbe.

6. Obdolženec v pritožbi navaja vrsto kršitev, ki bi jih naj v postopku na kraju dogodka zagrešili policisti, ki niso opravili v pritožbi navedenih dejanj, to pa ne sodi med kršitve, upoštevne po določbi 371. člena ZKP. Razlogi, zakaj je B.L. zapustil kraj dogodka pred prihodom policije, dejstvo, da posledično temu ni bil opravljen preizkus njegove morebitne alkoholiziranosti, koliko časa je poteklo od samega dogodka pa do dne, ko sta B.L. in D.G. podala izjavi na policiji, niso okoliščine, ki bi imele kakršen koli vpliv na pravilnost poteka postopka pred sodiščem prve stopnje, pa tudi ne na končni rezultat tega postopka, torej na obsodilno sodbo za obdolženca, ker se ne nanašajo na odločilna dejstva obdolžencu očitanega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena KZ-1. Odločilna dejstva so tista, ki so povezana z zakonskimi znaki obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, le ta pa je sodišče prve stopnje po izčrpno izvedenem dokaznem postopku pravilno in popolno ugotovilo. Zapisnik o glavni obravnavi vsebuje tudi zapis odgovora izvedenca medicinske stroke na vprašanje o možnosti nastanka poškodbe pri D.G. na način, kot ga je zatrjeval v svojem zagovoru obdolženi I.P., torej ob padcu na tla in udarcu z glavo ob tla pri judo metu in sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi sodbe opredelilo do tega dela mnenja izvedenca (točke 6-10 obrazložitve napadene sodbe). Prav tako se je opredelilo do zagovora obdolženca, v katerem je navajal, da je kri na lesen kij, ki ga je dobro skritega pod cipresami na svojem dvorišču našla priča S.F., kamor ga je odvrgel obdolženi, kar je priznal v svojem zagovoru, prišla na način, da je kij padel na madež krvi na tleh, ki je bil posledica poškodbe oškodovanca, ko je ta z glavo udaril na tla po judo metu obdolženca in tak zagovor ocenilo kot nesprejemljiv. Enako je ocenilo tudi zatrjevanje obdolženca, da je bil lesen kij last D. G., zato pritožbena navedba, da je slednji brezposeln tesar in je imel zato možnost, da kij izdela sam, na pravilnost napadene sodbe nima prav nobenega vpliva. Pregled oškodovanca za podajo mnenja izvedenca medicinske stroke ni bil potreben, ker je telesna poškodba že izzvenela, izvedenec pa je svoje mnenje podal na podlagi zdravstvene dokumentacije. Zato s tem v zvezi ni podana prav nobena kršitev določb kazenskega postopka. Enako pa velja za okoliščino, da so na glavnih obravnavah bili prisotni različni državni tožilci, saj zakon ne predpisuje, da bi obtožbo moral zastopati vedno isti tožilec.

7. Po obrazloženem pritožbeno sodišče torej ni ugotovilo prav nobene kršitve določb kazenskega postopka, ki bi jo bilo šteti med kršitve iz drugega odstavka 371. člena ZKP in bi vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.

8. Obdolženec v pritožbi neutemeljeno graja tudi pravilnost in popolnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja kaznivega dejanja, za katerega je bil spoznan za krivega. Prvostopno sodišče je namreč razjasnilo vsa odločilna dejstva, zagovor obdolženca in izvedene dokaze je pravilno ocenilo, na tej podlagi pa zanesljivo ugotovilo, da je obdolženi storil očitano kaznivo dejanje in da je zanj krivdno odgovoren. V obrazložitvi napadene sodbe je navedlo tehtne in prepričljive razloge, s katerimi je utemeljilo prvostopni krivdnih izrek in pritožbeno sodišče jih zato sprejema kot pravilne ter se v izogib ponavljanje nanje sklicuje, glede na pritožbene navedbe obdolženca pa še dodaja:

9. Osebne okoliščine, ki jih navaja obdolženec v uvodu pritožbe (izguba zaposlitve, razveza zakonske zveze, iskanje strokovne pomoči na dispanzerju za psihiatrijo, njegov odnos do alkoholizma, njegove samoobrambne veščine) niso okoliščine, ki bi imele kakršenkoli vpliv na pravilnost sodbe sodišča prve stopnje, obdolženčev zagovor, ki ga ponavlja v nadaljevanju pritožbe, pa je prvostopno sodišče pravilno ocenilo kot nesprejemljiv in neprepričljiv, ker je ugotovilo, da je ovržen z vrsto dokazov, ki jih navaja v razlogih napadene sodbe (točka 7 obrazložitve). Tako navaja, da ni sledilo zagovoru obdolženca, da naj bi D. G. v obrambi dvakrat vrgel na tla, da je ta z vso silo priletel na glavo in zadobil pri tem poškodbo, iz razloga, ker je izvedenec medicinske stroke prepričljivo in izkustveno pojasnil, da je večja verjetnost, da je oškodovanec rano na temenu glave zadobil z enkratnim udarcem z lesenim kijem. To potrjuje tudi okrvavljen lesen kij, katerega je prav obdolženi v upanju, da se ga ne bo našlo, vrgel na sosednjo parcelo pod ciprese v bližini kraja dogodka. Obdolženi je sam povedal, da se je zavedal, da je prisotnost lesenega kija zanj obremenilna in ga je zato vrgel na sosednjo parcelo, na tem kiju in sicer v predelu ročaja, pa so bile najdene biološke sledi obdolženega, kot je to razvidno iz poročila Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Zagovoru obdolženca, da so na kij prišle, ko se je sam poskušal rešiti pred udarci s kijem, ki bi ga naj v rokah imel D. G., sodišče prve stopnje ni verjelo iz razloga, ker je izpovedbo D. G., da kija ni imel, potrdila priča B. L., na slednje pa je pravilno sklepalo tudi na podlagi dejstva, da se je oškodovanec v času, ko je prejel udarec s kijem po glavi, po telefonu pogovarjal s policijo, kar dokazuje vsebina njegovega klica (točka 9 obrazložitve sodbe), v katerem je med drugim izjavil, da ga je obdolženi udaril z baseball palico. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo tudi vse preostale izvedene dokaze, v točki 11 obrazložitve napadene sodbe pa prepričljivo ovrglo zagovor obdolženca, da je ravnal v silobranu, in pritožbeno sodišče z razlogi prvostopne sodbe v celoti soglaša. Obdolženi namreč v pritožbi ne navaja ničesar, kar bi povzročilo dvom v njeno pravilnost. 10. Pritožba obdolženca, vložena zoper prvostopni krivdorek, torej ne more biti uspešna.

11. Odločbe o kazenski sankciji obdolženec v pritožbi ne graja, prvostopno sodbo v tem delu pa je pritožbeno sodišče preizkusilo na podlagi pooblastila iz 386. člena ZKP. Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje obdolžencu za storjeno kaznivo dejanje izreklo po vrsti in višini primerno ter pravično kazensko sankcijo, pri čemer je pravilno upoštevalo težo storjenega kaznivega dejanja, stopnjo obdolženčeve krivde, okoliščine v katerih ga je obdolženec storil, kakor tudi osebnost obdolženca. Vsled tega ni najti razlogov za njeno spremembo v korist obdolženca.

12. Pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP).

13. Sodba pritožbenega sodišča temelji na določbi 391. člena ZKP.

14. Pritožbeno sodišče je obdolženca oprostilo plačila sodne takse po določbah četrtega odstavka 95. člena in prvega odstavka 98. člena ZKP iz enakih razlogov, kot ga je oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka sodišče prve stopnje (torej upoštevajoč njegove slabe premoženjske razmere).