Jedro

V skladu z določbo 159. člena ZGO-1 je potrebno poleg obvestila sodišču vselej poslati tudi odločbo o izrečenem inšpekcijskem ukrepu. Ker slednja vsebuje vse relevantne podatke za odločitev o predlagani zaznambi nedovoljene gradnje, obvestilu ni mogoče pripisovati takega pomena kot sicer velja za zemljiškoknjižni predlog.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se vpis dovoli.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica sodišča prve stopnje ugodila ugovoru nasprotnega udeleženca in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, z dne 27.6.2013, spremenila tako, da predlaganega vpisa – zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje pri predmetni nepremičnini, ni dovolila. Iz obvestila Ministrstva za infrastrukturo in prostor in posledično iz sklepa zemljiškoknjižne sodniške pomočnice namreč ne izhaja, v zvezi s katerim objektom in v kakšnem obsegu je bila izrečena zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje niti vrsta prepovedi.

Zoper sklep se pritožuje predlagatelj. V pritožbi navaja, da iz razlogov izpodbijanega sklepa, kot tudi iz določb 158. in 159. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO -1), izhaja, da gre pri vpisu zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje na podlagi izvršljive odločbe za vpis, ki ga mora sodišče opraviti po uradni dolžnosti. Listina, ki je podlaga za vpis, je izvršljiva odločba, ne pa obvestilo, s katerim organ sodišče obvešča o listini, na podlagi katere je potrebno opraviti vpis. Glede na določbo 159. člena ZGO-1 in glede na sodno prakso (npr. sklep Višjega sodišča v Kopru Cdn 8000000075/2011) je listina zadostna podlaga za vpis zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje, z obvestilom pa inšpekcijski organ le obvesti sodišče o obstoju prepovedi, ki jih je potrebno vpisati v zemljiško knjigo. Vsebina prepovedi je zapisana v priloženi listini, ki je podlaga za vpis. Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) tudi zato ne določa kakšna mora biti vsebina ali obličnost obvestila, težave, ki jih ima sodišče zaradi aplikacije, ki jo uporablja za obdelavo predlogov za vpis in obvestil o vpisu po uradni dolžnosti, ne morejo predstavljati pravne podlage za zavračanje teh vpisov. To utemeljujejo tudi dosedanje odločitve okrajnih sodišč, npr. Okrajnega sodišča v Sežani Sdn 1, ki jo pritožba v nadaljevanju povzema. Tudi posredno sklicevanje sodišča na načelo publicitetnega učinka vpisov ne opravičuje postopanje sodišča. Ravno zavračanje vpisa onemogoča seznanitev z dejstvom, da v zvezi z nepremičnino poteka inšpekcijski postopek.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov spisa je razvidno, da se je postopek pričel, ko je sodišče prve stopnje prejelo Odločbo z dne 15.6.2012 (primerjaj prvi odstavek 133. člena ZZK-1) in obvestilo Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, v katerem je citirana številka, datum in pravna podlaga odločbe. Osnovno vprašanje v zadevi je, ali je takšno obvestilo ob hkratni vložitvi odločbe dovoljšnja podlaga obravnavanemu vpisu.

Pritožbeno omenjanje računalniške aplikacije je sicer nepotrebno, sklicevanje na zadevo Sdn 1 pa neuspešno, saj ne gre za primerljivi vprašanji. V omenjeni zadevi je Okrajno sodišče v Sežani zgolj poudarilo, da zemljiškoknjižnega predloga ni moč enačiti z obvestilom (ko gre za vpis po uradni dolžnosti). Kljub temu je odgovor pritožbenega sodišča na gornje vprašanje pritrdilen. ZZK-1 v 100.a členu določa, da se za zaznambo prepovedi zaradi nedovoljene gradnje, izrečene kot inšpekcijski ukrep po zakonu, ki ureja graditev objektov, smiselno uporabljajo 98. člen, 99. člen ter prvi, tretji in četrti odstavek 100. člena tega zakona. ZGO-1 v prvem odstavku 159. člena določa, da odločbo, s katero se izreče inšpekcijski ukrep, pristojni gradbeni inšpektor nemudoma pošlje pristojnemu sodišču, ta pa po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v njej vsebovanih odredb in prepovedi ter ugotovljenih bremen po določbah zakona. Po drugem odstavku 111. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče o zaznambi odloči po uradni dolžnosti na podlagi obvestila državnega organa. V tretjem odstavku 111. člena ZZK-1 je določeno, da mora biti v obvestilu določena vsebina zaznambe, tako da med drugim vsebuje tudi vrsto zaznambe. Ker iz določbe 159. člena ZGO-1 izhaja, da je poleg obvestila sodišču vselej poslana odločba, obvestilu ni moč pripisovati takšnega pomena, kot mu ga je sodišče prve stopnje.

Na podlagi obrazloženega je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je vpis dovolilo (4. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).