Jedro

Četudi gospodujoče zemljišče pridobi drugačno možnost povezave, je služnost poti čez služeče zemljišče še vedno lahko v korist gospodujočega zemljišča (zgolj povezava gospodujočega zemljišča z javno potjo ne zadošča za ukinitev služnosti iz razloga nekoristnosti). Lastnik služeče nepremičnine lahko zahteva prenehanje stvarne služnosti tudi, če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila služnost ustanovljena. Gre za primere, ko je služnost še zmeraj v korist gospodujoče nepremičnine, vendar je ne kaže obdržati v veljavi, ker pomeni močnejši poseg v lastninsko pravico služeče nepremičnine, kot je korist gospodujoče nepremičnine.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni: - v 2. točki izreka tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku, ki se glasi: »Služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi vozili po parc. št. 718/8, k. o. X, ID znak 0000 718/8, parc. št. 718/5, k. o. X, ID znak 0000 718/5, in parc. št. 718/4, k. o. X, ID znak 0000 718/4, v korist vsakokratnega lastnika parcele št. 718/3, k. o. X, ID znak 0000 718/3, ustanovljena po pogodbi o razdružitvi solastnine z dne 25. 12. 1980 (ki določa, da služnost poteka po parceli št. 718/8, k. o. X, in delno po parc. št. 718/5, k. o. X, ob njenem vzhodnem robu, tako da bo pot v celoti široka 3,5 m), torej tako, kot je bila opredeljena s pogodbo z dne 25. 12. 1980, preneha.

Iz zemljiške knjige se pri parceli št. 718/8, k. o. X, ID znak 0000 718/8, pri parceli št. 718/5, k. o. X, ID znak 0000 718/5, in pri parceli št. 718/4, k. o. X, ID znak 0000 718/4, izbriše vknjiženo breme služnostne pravice hoje in vožnje z vsemi vozili po parc. št. 718/8, k. o. X, ID znak 0000 718/8, in št. 718/5, k. o. X, ID znak 0000 718/5, v korist vsakokratnega lastnika parcele št. 718/3, k. o. X, ID znak 0000 718/3, v smislu pogodbe o razdružitvi solastnine z dne 25. 12. 1980. Pri parceli št. 718/3, k. o. X, ID znak 0000 718/3, se izbriše navedba, da je v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine vknjižena stvarna služnost pri parcelah št. 718/8, k. o. X, k. o. X in št. 718/5, k. o. X. Toženca sta dolžna opustiti poseganje v lastninsko pravico, ki jo ima tožnik na parc. št. 718/8, k. o. X, ID znak 0000 718/8, št. 718/5, k. o. X, ID znak 0000 718/5, in št. 718/4, k. o. X, ID znak 0000 718/4, zlasti pa sta dolžna opustiti hojo in vsakršno vožnjo po navedenih parcelah ali delih navedenih parcel.« - v 3. točki izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti 1.123,65 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti 429,99 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo: (1) ugodilo tožbenemu zahtevku za prenehanje služnostne pravice hoje in vožnje z vsemi vozili po parcelah št. 718/8, 718/5 in 718/4, vse k. o. X, v korist vsakokratnega lastnika parcele 718/2, k. o. X, ustanovljene na podlagi pogodbe o razdružitvi solastnine z dne 25. 12. 1980, ter tožbenemu zahtevku za izbris vknjižene služnostne pravice (1. točka izreka) in (2) zavrnilo tožbeni zahtevek za prenehanje služnostne pravice hoje in vožnje z vsemi vozili po parcelah št. 718/8, 718/5 in 718/4, vse k. o. X, v korist vsakokratnega lastnika parcele 718/3, k. o. X, ustanovljene na podlagi pogodbe o razdružitvi solastnine z dne 25. 12. 1980, ter tožbene zahtevke za izbris vknjižene služnostne pravice, izstavitev ustrezne izbrisne klavzule v korist tožnika in opustitev posegov v tožnikovo lastninsko pravico na parcelah št. 718/8, 718/5 in 718/4, vse k. o. X1 (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 2. točke izreka). Glede pravdnih stroškov je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje (3. točka izreka).

2. Tožnik se zoper zavrnilni in stroškovni del sodbe (konkretno zoper prvi, drugi in četrti odstavek 2. točke izreka ter 3. točko izreka) pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku.2 Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo ustrezno spremeni (ugodi tožbenemu zahtevku), oziroma podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Navaja, da je bila glede obeh gospodujočih parcel (718/2 in 718/3) služnost ustanovljena, ker nepremičnini nista imeli urejenega drugega dostopa. Z vzpostavitvijo javne poti, k izgradnji katere je prispeval tudi tožnik in ki je leta 2019 postala javno dobro, se je možnost dostopa do omenjenih parcel spremenila. Parcela 718/3 po svoji celotni dolžini neposredno meji na javno pot. Uvoz z javne ceste je uporaben tudi za parcelo 718/3 (ne le za parcelo 718/2). Prehod med hišo in kaminom je dovolj širok tudi za prehod z avtomobili. Služnostna in javna pot sta vzporedni, ločuje ju le robnik. Na delu parcele 718/3, kjer se nahajajo trije zabojniki, bi bil mogoč uvoz na parcelo z javne poti. Odstraniti bi bilo treba del robnika, kar ni zahteven poseg. Enako velja glede delne odstranitve žive meje. O tem se je sodišče lahko prepričalo na ogledu. Za primer dvoma je tožnik predlagal imenovanje izvedenca, pri čemer svojega dokaznega predloga ni umaknil. Sodišče ob zaključku ogleda ni predstavilo svojega stališča, da uvoz z javne ceste na parcelo 718/3 ni mogoč, zato tožnik ni mogel grajati procesne kršitve zaradi neizvedbe dokaza z izvedencem (s pritožbeno grajo zato ni prekludiran). Sodba nima razlogov o tem, da ni ovire za ukinitev služnosti na tistem delu tožnikovega dvorišča, kjer so položeni tlakovci. Tožnik je namreč predlagal ukinitev tistega dela služnosti, ki ni več potrebna, saj je z javne poti mogoče preiti na služnostno pot tik pred uvozom na parcelo 718/3, ki ga uporabljata toženca. Ni ovire za prehod z javne poti tik pred uvozom diagonalno, zato je služnost upravičena zgolj v delu nekaj metrov pred uvozom. Udrt robnik med obema potema izkazuje prehod z javne na služnostno pot, enak način prehoda bi bil mogoč tudi višje, tik pred obstoječim uvozom. Služnost ni več potrebna po parcelah 718/5 in 718/4, saj se po teh parcelah niti ne izvršuje, prav tako ni potrebna po tlakovanem delu parcele 718/8. Vožnja neposredno mimo stanovanjske hiše tožnika in njegove družinske člane močno ovira, poleg tega predstavlja nevarnost nesreč. V primerjavi s potrebami gospodujočega zemljišča, za dostop do katerega se uporabljata obe poti, čeprav za to ni potrebe, je služeče zemljišče nesorazmerno obremenjeno.

3. Toženca v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnik je v obravnavanem sporu zahteval prenehanje služnostne pravice hoje in vožnje z vsemi vozili po svojih parcelah 718/8, 718/5 in 718/4, ustanovljene v korist parcel 718/2 in 718/3, ki sta v solasti tožencev. Tožbeni zahtevek ima podlago v določbi prvega odstavka 222. člena Stvarnopravnega zakonika,3 skladno s katero lahko lastnik služeče stvari zahteva, naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma poudarja, da pri presoji razlogov za prenehanje služnosti na podlagi 222. člena SPZ ni pomemben način nastanka služnosti. Lastnik služeče stvari lahko zahteva prenehanje služnosti iz razlogov po tej določbi tudi v primeru sporazumno (pogodbeno) ustanovljene odplačne4 služnosti.5

7. Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na dejanske ugotovitve: - da je bila služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi vozili v korist vsakokratnega lastnika parcel 718/2 in 718/3 ustanovljena na podlagi pogodbe o razdružitvi solastnine, ki sta jo tožnik in toženec sklenila 25. 12. 1980, - da po parceli 717/7 (prej parceli 717/2 in 718/15), vzporedno s služnostno potjo, poteka javna pot s statusom javnega dobra (lego in potek obeh poti v naravi prikazujejo fotografije – priloge A17, C17 - C19), ki ob ustanovitvi služnosti še ni bila vzpostavljena (zgrajena), - da je urejen dostop do parcele 718/2 neposredno z javne poti (s parcele 717/7), - da dostop do parcele 718/3 z javne poti ni možen, saj ga preprečujejo robniki in živa meja, ki stojijo na parceli tožencev (dostop do parcele 718/3 je možen le po služnostni poti), - da je med parcelama 718/2 in 718/3 pešpot (kar prikazujejo fotografije, posnete ob ogledu – priloge C12 - C16), - da se služnostna pot uporablja za dostop do parcele 718/3, ne pa tudi za dostop do parcele 718/2 (dostop s parcele 718/3 na parcelo 718/2 z vozili ni mogoč).

8. Po presoji sodišča prve stopnje sta za prenehanje služnosti v korist parcele 718/2 izpolnjena oba zakonska alternativno navedena razloga: glede na izgradnjo nove javne ceste in urejen dostop do parcele neposredno z javne ceste je služnost za potrebe parcele 718/2 postala nekoristna, urejen dostop neposredno z javne ceste pa predstavlja tudi bistveno spremenjeno okoliščino glede na čas ustanovitve služnosti. Izpodbijana odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka glede parcele 718/3 pa temelji na materialnopravnem stališču, da od tožencev (služnostnih upravičencev) ni mogoče zahtevati aktivnega ravnanja (spremembe gospodujočega zemljišča z odstranitvijo robnikov in žive meje, kar bi omogočilo dostop z javne ceste), ki bi vodilo v ukinitev služnosti.

9. Četudi gospodujoče zemljišče pridobi drugačno možnost povezave, je služnost poti čez služeče zemljišče še vedno lahko v korist gospodujočega zemljišča (zgolj povezava gospodujočega zemljišča z javno potjo ne zadošča za ukinitev služnosti iz razloga nekoristnosti). Lastnik služeče nepremičnine lahko zahteva prenehanje stvarne služnosti tudi, če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila služnost ustanovljena. Gre za primere, ko je služnost še zmeraj v korist gospodujoče nepremičnine, vendar je ne kaže obdržati v veljavi, ker pomeni močnejši poseg v lastninsko pravico služeče nepremičnine, kot je korist gospodujoče nepremičnine.6

10. Materialnopravno stališče, ki ga je glede parcele 718/3 zavzelo sodišče prve stopnje, je upoštevajoč okoliščine konkretnega primera pretogo. Načelo restrikcije iz prvega odstavka 219. člena SPZ, da se stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar, omogoča širšo razlago razlogov za prenehanje služnosti po 222. členu SPZ. Stališču, da od služnostnega upravičenca ni mogoče zahtevati ureditve alternativnega dostopa za gospodujoče zemljišče z (oziroma do) javne ceste, bi bilo mogoče pritrditi v situaciji, ko bi bilo treba za takšno ureditev izvesti (v časovnem in/ali stroškovnem smislu) zahtevne gradbene posege, ali v situaciji, ko bi šlo za (kakršnekoli) posege na tujem (ne na gospodujočem) zemljišču. Fotografije, posnete ob ogledu (priloge C1, C17 -C19), razkrivajo, da uvoz (dostop) z javne ceste na parcelo 718/3, na delu, kjer se trenutno nahajajo trije zabojniki,7 preprečujeta robnik (po ugotovitvi z ogleda visok 19 cm) in živa meja (po ugotovitvi z ogleda široka 100 cm in visoka 175 cm). Z odstranitvijo obojega bi bila (brez dodatnih ukrepov oziroma posegov) vzpostavljena neposredna povezava parcele 718/3 z javno cesto,8 po udobnosti in varnosti enakovredna povezavi po obstoječi služnostni poti. Odstranitve dela robnika in dela žive meje (na gospodujočem zemljišču) ne v časovnem ne v stroškovnem smislu ni mogoče šteti za zahteven gradbeni poseg. Lastninska pravica na gospodujočem zemljišču bi se izvrševala na enak način kot doslej (ni mogoče ugotoviti, da bi se v primeru ohranitve stvarne služnosti lažje izvrševala). V luči izpostavljene povezave med 219. in 222. členom SPZ tudi ni pravno nepomembna okoliščina, da del služnostne poti poteka po tlakovanem dvorišču (tožnikove) hiše (fotografiji v prilogi A17 in C23). Možnost služnostnega upravičenca, da s preprostimi posegi na svoji nepremičnini uredi drugačen dostop do gospodujoče parcele oziroma drugačno povezavo z javno cesto (ne preko služečih parcel), po presoji pritožbenega sodišča predstavlja primer bistveno spremenjenih okoliščin glede na čas ustanovitve služnosti. Četudi toženca trenutno nimata drugega dostopa do svoje nepremičnine, je odločilno, da si takšen dostop lahko samostojno uredita, in sicer takoj in z minimalnimi stroški.9 Vse navedeno ob pravilni uporabi 222. člena SPZ utemeljuje ukinitev služnosti v breme služečih nepremičnin oziroma v korist parcele 718/3. 11. Dejanja, ki predstavljajo izvrševanje služnosti, po svoji naravi predstavljajo dovoljen poseg v lastninsko pravico na tuji nepremičnini. Z ukinitvijo služnosti pa prej dovoljeni posegi v lastninsko pravico na služečem zemljišču postanejo nedovoljeni. Ker je razlog za prenehanje služnosti izpolnjen tudi glede parcele 718/3, tožnik svoj pravni položaj utemeljeno varuje z negatorno tožbo (99. člen SPZ), s katero zahteva opustitev poseganja v lastninsko pravico na parcelah 718/8, 718/5 in 718/4, s hojo in vožnjo.

12. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava (določbe 222. člena SPZ) je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v 2. točki izreka (v 1., 2. in 4. odstavku) spremenilo tako, da je ugodilo tako tožbenemu zahtevku za prenehanje služnostne pravice hoje in vožnje, ki poteka po parcelah 718/8, 718/5 in 718/4, v korist vsakokratnega lastnika parcele 718/3 z izbrisom služnostne pravice iz zemljiške knjige, kot tudi tožbenemu zahtevku, ki tožencema nalaga opustitev poseganja v tožnikovo lastninsko pravico na parcelah 718/8, 718/5 in 718/4, predvsem s hojo in vožnjo po parcelah oziroma delih parcel (5. alineja 358. člena v zvezi s prvim odstavkom 351. člena ZPP).

13. Sprememba odločitve o glavni stvari je narekovala spremembo stroškovne odločitve. Tožnik je v sporu v celoti uspel, zato je upravičen do povrnitve vseh pravdnih stroškov, ki so mu nastali v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 154. člena ZPP). Tožnik je upravičen do povrnitve naslednjih pravdnih stroškov: 300 točk za tožbo (tar. št. 18/2 Odvetniške tarife10), 300 točk za pripravljalno vlogo (tar. št. 19/1 OT), 300 točk za zastopanje na naroku 4. 5. 2021 (tar. št. 20/1 OT), 150 točk za zastopanje na naroku 15. 6. 2021 in 50 točk urnine (tar. št. 20/2 OT, prvi odstavek 6. člena OT), 150 točk za zastopanje na naroku/ogledu 15. 9. 2021 (tar. št. 20/4 OT), skupaj 1250 točk, upoštevajoč vrednost točke 0,60 EUR, 750 EUR, povečano za 1 % oziroma 2 % materialne stroške v višini 13,50 EUR (tretji odstavek 11. člena OT), stroške kilometrine v višini 42,18 EUR,11 22 % DDV (167,97 EUR) in sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje (150 EUR), skupaj 1.123,65 EUR. Za priznanje ostalih priglašenih stroškov (konferenca s stranko, dodatek za teren) v določbah OT ni podlage. Izpodbijana sodba se v 3. točki izreka spremeni tako, da sta toženca dolžna tožniku v roku 15 dni od vročitve te odločbe (prvi in drugi odstavek 313. člena ZPP) povrniti pravdne stroške v višini 1.123,65 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

14. Ker je tožnik s pritožbo uspel, sta mu toženca dolžna povrniti tudi stroške pritožbenega postopka v višini 429,99 EUR (375 točk oziroma 225 EUR za pritožbo po tar. št. 21/1 OT, povečano za 2 % materialne stroške, 22 % DDV in sodno takso 150 EUR za pritožbeni postopek), in sicer v roku 15 dni od vročitve te odločbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude s plačilom.

1 Vse obravnavane parcele se nahajajo v katastrski občini X, zato pritožbeno sodišče v nadaljevanju obrazložitve ob navedbi parcele opušča navedbo katastrske občine. 2 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 3 Uradni list RS, št. 87/2002 in nadaljnji, v nadaljevanju SPZ. 4 Toženca sta v postopku trdila, da je tožnik na račun ustanovljene služnosti v razdružitvenem postopku prejel večjo površino (174 m2) zemljišča. 5 Prenehanje (odplačno ustanovljene) služnosti tudi ni pogojeno s plačilom nadomestila. Če se plačana odmena ni izčrpala s koristjo, ki jo je lastnik gospodujočega zemljišča užival v času trajanja služnosti, lahko lastnik gospodujočega zemljišča od lastnika služečega zemljišča zahteva plačilo primernega nadomestila. 6 Pravna teorija (glej M. Juhart, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2004, str. 917) kot najbolj tipičen primer, ki ponazarja spremenjene okoliščine, izpostavlja primer služnosti poti, ki je nastala v času, ko gospodujoče zemljišče še ni imelo svoje povezave z javnim cestnim omrežjem. 7 Po ugotovitvi z ogleda se na tem mestu nahajajo štirje zabojniki, zabojnik z modrim pokrovom se nahaja na parceli 718/8, ostali trije pa na parceli 718/3. 8 Za odgovor na vprašanje, ali je mogoč neposreden dostop z javne ceste na parcelo 718/3, zadoščajo ugotovitve z ogleda, ki so skladne z izpovedjo strank (prvi toženec je povedal, da je dostop z javne ceste na njegovo parcelo možen, le živo mejo bi moral odstraniti). Za ugotovitev pravno pomembnih dejstev ni bilo potrebno posebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, kar bi narekovalo angažiranje izvedenca ustrezne stroke. 9 Kar je tudi odločilna razlikovalna okoliščina glede na odločitev v zadevi II Cp 167/2020 z dne 13. 5. 2020, v kateri je Višje sodišče v Ljubljani zavzelo drugačno stališče (v tej zadevi je bilo ugotovljeno, da bi bil dovoz do hiše možen le z gradbenim posegom, ki glede na ugotovljene višine brežin ne more predstavljati zgolj manjšega zemeljskega posega). 10 Uradni list RS, št. 2/2015 in nadaljnji, v nadaljevanju OT. 11 114 km (4 x 23 km + 22 km) x 0,37 EUR/km (četrti odstavek 10. člena OT).