Jedro

Po presoji sodišča bi tožena stranka tožniku že v postopku odločanja o dodelitvi BPP morala omogočiti, da v tožbi uveljavljene tožbene razloge uveljavi že v postopku pred izdajo odločbe. Odsotnost navedenega procesnega dejanja, ki ga zahteva določba 9. člena ZUP, je po presoji sodišča vplivala na zakonitost odločitve, iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa, kljub temu, da je tožena stranka pridobila podatke o katastrskem dohodku (listina C10) po uradni dolžnosti, ne izhaja presoja tega podatka v luči določbe 7. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS. Prav tako iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja presoja določbe tretjega odstavka 14. člena ZBPP, ki določa, kdaj se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Delovnega sodišča v Celju, št. Bpp 128/2018 z dne 23. 10. 2018, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo A.A., tožnika v tem upravnem sporu, za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Prosilec je zaprosil za BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem I. stopnje, v sporu, ki se vodi pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, št. I Ps 1920/2017, zaradi razvrstitve v invalidsko kategorijo.

2. Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da je iz izpisa seznama nepremičnin iz evidenc Geodetske uprave Republike Slovenije razvidno, da je prosilec lastnik več nepremičnin v k.o. ..., v skupni vrednosti 155.984,81 EUR. Ker se kot premoženje, glede na prvi odstavek 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS), ne upošteva stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja, je sodišče iz izračuna premoženja izvzelo največ vredno nepremičnino v lastništvu prosilca, del stavbe ... in parcelo 227/1, oboje v k.o. ..., v skupni vrednosti 73.815,00 EUR. Kljub temu vrednost lastništva nepremičnin glede na prosilčev delež lastništva presega 14.281,44 EUR, ker ta znesek znaša kar 82.636,56 EUR. Glede na navedeno, ob upoštevanju določb ZUPJS, prosilec ne izpolnjuje premoženjskega pogoja za dodelitev BPP, zato tožena stranka ni presojala ne finančnega pogoja, niti objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

3. Tožnik v tožbi odločitvi oporeka in predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi ter zadevo vrne toženi stranki v novo odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Navaja, da odločitev temelji na nepravilno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, nepravilni uporabi ZUPJS in Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Tožena stranka je pri presoji premoženjskega pogoja za dodelitev BPP spregledala, da nepremično premoženje predstavlja zaščiteno kmetijo, na kateri tožnik prebiva s svojo družino in da je na vseh nepremičninah v lasti tožnika knjižena prepoved odtujitve. Glavnina parcel je kmetijskih in gozdnih, ki jih tožena stranka ne bi smela upoštevati kot premoženje tožnika, ampak skozi katastrski dohodek. Preostala stavbna zemljišča in vse stavbe skupaj, pa ne presegajo vrednosti 120.000,00 EUR.

5. Tožena stranka nepremičnin ne bi smela šteti v premoženje prosilca tudi ob upoštevanju tretjega odstavka 14. člena ZBPP, ker je na zaščiteni kmetiji vknjižena prepoved odtujitve, in prosto razpolaganje s tem premoženjem ni mogoče. Podobno je svojo odločitev obrazložilo Okrožno sodišče v Celju v odločbi, št. Bpp 1609/2018 z dne 1. 10. 2018. Enako stališče je upoštevalo tudi Okrajno sodišče v Celju v sklepu, št. P 262/2016 z dne 16. 10. 2018, ko je odločalo o predlogu tožnika za oprostitev plačila sodnih taks.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

K točki I izreka:

7. Tožba je utemeljena.

8. ZBPP v 13. členu določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Pri tem se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Skladno s 14. členom ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodek in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravic do denarne socialne pomoči. 9. Sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločitev temelji na podatku o vrednosti nepremičnin v k.o. ..., v lastništvu tožnika, katerih vrednost je po odbitku vrednosti stanovanja, v katerem živi prosilec z družino, v višini 73.815,00 EUR, znašala 82.636,56 EUR. Gre za podatke, ki jih je tožena stranka pridobila po uradni dolžnosti in so bili odločilni za zavrnitev prošnje za dodelitev redne BPP, zaradi neizpolnjevanja materialnega pogoja za dodelitev BPP, katerega cenzus je v času izdaje odločbe znašal 14.281,44 EUR.

10. Sodišče ugotavlja, da tožniku v obravnavanem primeru pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki jih je toženka ugotovila po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev. Tožnik se je o njih lahko izjasnil šele v upravnem sporu, v katerem je očitek nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično nepravilne uporabe materialnega prava utemeljeval s podatkom, da pri odločanju upoštevane nepremičnine predstavljajo zaščiteno kmetijo, na kateri je vknjižena prepoved odtujitve, zato s tem premoženjem ne more prosto razpolagati.

11. Po presoji sodišča bi tožena stranka tožniku že v postopku odločanja o dodelitvi BPP morala omogočiti, da v tožbi uveljavljene tožbene razloge uveljavi že v postopku pred izdajo odločbe. Odsotnost navedenega procesnega dejanja, ki ga zahteva določba 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, je po presoji sodišča vplivala na zakonitost odločitve, iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa, kljub temu, da je tožena stranka pridobila podatke o katastrskem dohodku (listina C10) po uradni dolžnosti, ne izhaja presoja tega podatka v luči določbe 7. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS. Prav tako iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja presoja določbe tretjega odstavka 14. člena ZBPP, ki določa, kdaj se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva. Ta določba namreč zahteva, da prosilec izkaže upravičene razloge za omejitev razpolaganja, ta možnost pa tožniku, kot je sodišče že pojasnilo, ni bila dana.

12. V nadaljevanju sodišče ugotavlja tudi, da je tožnik v tožbi navedel, da ovrednotene nepremičnine izpolnjujejo pogoj iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP tudi zato, ker gre za zaščiteno kmetijo. Sodišče v tej zvezi opozarja, da je razpolaganje z zaščiteno kmetijo omejeno z določbami Zakona o kmetijskih zemljiščih in določbami Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Gre za specialno in kogentno zakonsko ureditev pravno poslovnega razpolaganja z zemeljskimi zemljišči, morebitnega vpliva te zakonodaje pa po presoji sodišča tožena stranka v konkretnem primeru ni izvedla.

13. Ker je po presoji sodišča tožena stranka z opustitvijo načela zaslišanja stranke zagrešila bistveno kršitev pravil postopka, ki narekuje odpravo izpodbijane odločbe, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženki v ponovni postopek, v katerem naj le-ta, skladno s stališčem sodišča, ki se tiče postopka, o zadevi ponovno odloči. K točki II izreka:

14. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, pripada tožniku, skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Slednji določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR, kar skupaj z DDV znaša 347,70 EUR.