Jedro

V primeru, ko fizična delitev ni mogoča, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina, na predlog solastnika pa lahko odloči, da namesto prodaje pripade stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje - v tretjem odstavku spremeni tako, da se glasi: "se razdeli tako, da navedeni nepremičnini dobi v izključno last predlagatelj in tako postane njun lastnik do celote.", - da se dodata nova odstavka, ki se glasita: "Predlagatelj je dolžan vsakemu od nasprotnih udeležencev plačati po 36.434 EUR, najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti tega sklepa, z obrestmi od pravnomočnosti te odločbe do plačila v višini, po kateri se v L. obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev.

Nasprotna udeleženca imata do celotnega poplačila navedenega zneska zakonito zastavno pravico na nepremičninah, navedenih v prvem odstavku izreka."

II. Nasprotna udeleženca sta dolžna predlagatelju v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti vsak po 176,40 EUR skupnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

III. Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se dela stavbe X-713-438 in X-802-387 v solasti udeležencev razdelita tako, da se prodata in se kupnina razdeli tako, da predlagatelj prejme 4/6 kupnine, nasprotna udeleženca pa po 1/6 kupnine.

2. Predlagatelj v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbena razloga iz 2. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Višina solastninskih deležev in vrednost nepremičnin nista sporni. Napačen je zaključek, da je sam podal izjavo, da ni več zainteresiran za prevzem nepremičnine. Upoštevaje trditve in predložene dokaze bi moralo sodišče slediti njegovemu predlogu, da nepremičnini pripadeta njemu, če izplača solastnika v višini sorazmernega deleža prodajne cene, ki jo določi sodišče. Izjave, da ni več zainteresiran za prevzem nepremičnine, ni podal. Vseskozi se je zavzemal za ureditev solastnine. Na zadnjem naroku je predlagal, da izplača vsakemu od nasprotnih udeležencev po 25.000 EUR, sam pa bi se odpovedal zahtevkom iz naslova vlaganj in stroškov. Ker nasprotna udeleženka na to ni pristala, nasprotni udeleženec pa je bil pasiven, tak sporazum ni bil mogoč. Sodišče je nesprejem ponudbe napačno štelo kot umik predloga za izplačilo. S tem je prekoračilo svoje pristojnosti. Ob nespornih dejstvih, da fizična delitev ni možna in da je predlagatelj pripravljen izplačati vrednost deležev ostalih solastnikov in prevzeti nepremičnini, bi moralo sodišče v skladu s četrtim in petim odstavkom 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) odločiti o civilni delitvi z izplačilom.

3. Nasprotna udeleženca nista odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Odločitev o razdružitvi solastnine s prodajo solastnih stvari in razdelitvijo kupnine temelji na ugotovitvah, (1) da delitev v naravi ni možna, (2) da je predlagatelj sprva predlagal, da prevzame obe nepremičnini in nasprotnima udeležencema izplača vrednost njunih solastninskih deležev, po ugotovitvi vrednosti nepremičnin pa podal izjavo, da ni več zainteresiran za izplačilo, in (3) da nasprotna udeleženca nista izkazala interesa za prevzem nepremičnin.

6. Pomembna za odločitev je ugotovitev, ali je predlagatelj vztrajal pri predlogu za prevzem nepremičnin in izplačilo vrednosti solastninskih deležev nasprotnih udeležencev. V primeru, ko fizična delitev ni mogoča, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (četrti odstavek 70. člena SPZ), na predlog solastnika pa lahko odloči, da namesto prodaje pripade stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. 7. Utemeljen je pritožbeni očitek o zmotnosti ugotovitve, da je po ugotovitvi vrednosti nepremičnin podal izjavo, da ni več zainteresiran za prevzem nepremičnine. O mnenju izvedenca se pisno ni izrekel. Taka izjava pa ne izhaja niti iz zapisnika o naroku, izvedenem po pridobitvi izvedenskega mnenja. Navzoča predlagatelj in nasprotna udeleženka sta se na naroku pogovarjala o sporazumni rešitvi zadeve. Predlagatelj je želel prevzeti nepremičnini ter predlagal, da se v sporazum vključi še ena nepremičnina in da se v višini izplačila upoštevajo njegovi dotedanji stroški, tako da bi vsakemu od nasprotnih udeležencev plačal 25.000 EUR. Potem ko je nasprotna udeleženka vztrajala pri izplačilu ob upoštevanju vrednosti nepremičnin, ugotovljenih v izvedenskem mnenju, je sodišče za primer sklenitve dogovora določilo nov narok, za nasprotni primer pa udeležence opozorilo, da bo izdalo odločitev na podlagi zbranih podatkov. Pritožnik utemeljeno uveljavlja, da bi moralo sodišče pri odločitvi upoštevati njegovo pripravljenost, da prevzame solastni nepremičnini.

8. Zaradi zmotnosti ugotovitve, da predlagatelj ni vztrajal pri predlogu za prevzem nepremičnine, je izpodbijana odločitev materialnopravno zmotna. Ker so vsa dejstva, pomembna za pravilno uporabo pravil o delitvi solastne stvari, nesporna in že ugotovljena v izpodbijanem sklepu, za spremembo odločitve ni bila potrebna izvedba pritožbene obravnave (tretji odstavek 347. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

9. Med udeleženci ni spora o višini solastninskih deležev niti o vrednosti nepremičnin, ki sta predmet delitve. Ni sporno, da nasprotna udeleženca nista izrazila interesa za prevzem. Prav tako ni bil vzpostavljen dvom o predlagateljevi zmožnosti izplačati vrednost solastninskih deležev nasprotnih udeležencev. Glede na to, da sta nepremičnini vredni 206.104 EUR in 12.500 EUR (skupno 218.604 EUR), vrednost šestinskega solastninskega deleža znaša 36.434 EUR.

10. Odločitev o roku izplačila, višini obresti za primer zamude s plačilom in ustanovitev zastavne pravice nasprotnih udeležencev temelji na petem odstavku 70. člena SPZ, po katerem je prevzemnik dolžan izplačati vrednost deležev najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti odločbe do dneva plačila, drugi solastniki pa imajo do celotnega poplačila na stvari zakonito zastavno pravico.

11. Ker sodišče prve stopnje (še) ni odločilo o stroških postopka, ni bilo podlage za morebitno spremembo te odločitve.

12. Po navedenem je pritožbeno sodišče predlagateljevi pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 40. člena in na 161. členu ZNP-1. Skupni strošek, ki se deli med udeležence ob upoštevanju višine solastninskih deležev, je sodna taksa. Nasprotna udeleženca sta zato dolžna povrniti predlagatelju vsak po 176,40 EUR. Stroški zastopanja v pritožbenem postopku pa so stroški udeleženca in jih zato predlagatelj krije sam.