Jedro

V situaciji, ko je bil postopek po že vloženi tožbi po samem zakonu prekinjen zaradi pravnih posledic začetka stečaja nad toženo stranko, tožeči stranki ni mogoče očitati pomanjkanja ugotovitvenega interesa, če v roku iz napotitvenega sklepa ni nadaljevala prekinjenega postopka. V skladu s 1. odst. 208. člena ZPP, se postopek, ki je bil prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame ali ko ga sodnik povabi naj to stori. V konkretnem primeru je sodišče postopek nadaljevalo skladno s prej navedenim določilom.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo in je zato sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine z dne 7.8.2001, razveljavilo in odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki izvršilne in pravdne stroške.

Tožeča stranka je proti sklepu vložila pritožbo, s katero uveljavlja vse tri pritožbene razloge in predlaga da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Izrecno se pritožuje tudi zoper odločitev o stroških postopka.

Pritožba je bila vročena toženi stranki oziroma stečajnemu upravitelju tožene stranke.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zavrženje tožbe v tej zadevi utemeljilo na ugotovitvi, da je tožeča stranka terjatev, ki jo uveljavlja v tej pravdi, prijavila v stečajnem postopku nad toženo stranko in da je bila s sklepom stečajnega senata z dne 26.10.2004 napotena, da začne postopek za ugotovitev prerekane terjatve ter na nadaljnji ugotovitvi, da je tožeča stranka napotitveni sklep sprejela dne

2.11.2004 ter da v 15 dneh od prejema napotitvenega sklepa (torej do

17.11.2004) ni podala predloga za nadaljevanje tega postopka. Na podlagi teh ugotovitev je zaključilo, da tožeča stranka zaradi tega, ker ni predlagala nadaljevanja tega postopka v 15 dneh od dneva prejema napotitvenega sklepa, ne more biti udeležena pri poplačilu iz stečajne mase in da zato nima več pravnega interesa na vodenju te pravde ter je zato tožbo zavrglo. Dodalo je še, da dejstvo, da je bil v tej zadevi pravdni postopek nadaljevan s tem, ko je stečajni upravitelj prevzel pravdo, nima vpliva na odločitev sodišča prve stopnje.

Drugi odstavek 144. člena ZPPSL v povezavi s 1. odst. 144. člena ZPPSL res določa, da se terjatev ne upošteva pri razdelitvi stečajne mase, če upnik, katerega terjatev je bila prerekana, v roku 15 dni, ki mu ga določi stečajni senat z napotitvenim sklepom, ne začne postopka za ugotovitev terjatve pred sodiščem ali drugim organom.

ZPPSL od upnika torej terja opravo določenega dejanja, ki je potrebno za ugotovitev obstoja prerekane terjatve. Kakšno dejanje mora opraviti upnik, pa je treba presojati po predpisih, ki urejajo postopek, v katerem mora upnik uveljavljati terjatev. V kolikor se je postopek za uveljavitev upnikove terjatve začel že pred uvedbo stečajnega postopka nad tožencem, je potrebno vprašanje, kakšno dejanje se zahteva od upnika, presojati po predpisih, ki urejajo tak postopek in procesne učinke uvedbe stečajnega postopka nad dolžnikom.

V konkretnem primeru je bil v teku pravdni postopek, ki je bil po sili zakona na podlagi 4. točke 205. člena ZPP/99 prekinjen z dnem začetka stečajnega postopka nad toženo stranko. Zato je treba vprašanje, ali je upnik bil dolžan predlagati nadaljevanje postopka, kot je zaključilo sodišče prve stopnje, treba uporabiti določila ZPP.

Po 1. odst. 208. člena ZPP se postopek, ki je prekinjen zaradi začetega stečajnega postopka, nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame ali, ko ga sodnik, povabi naj to stori. V tem delu so določbe novega ZPP, to je določbe ZPP iz leta 1999 razlikujejo od določb ZPP iz leta 1977, po katerem je bila procesna predpostavka za nadaljevanje prekinjenega postopka tudi ustrezen predlog nasprotne stranke (primejaj 1. odst. 215. člena ZPP/77). Ureditev v sedaj veljavnem ZPP tako kaže, da nadaljevanje postopka, ki je bil prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka, ni odvisno od predloga nasprotne stranke oziroma v tem primeru tožeče stranke, zato tožeča stranka ne more biti prekludirana glede nadaljevanja prekinjenega postopka in zato se ni mogoče strinjati s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka prekludirana zato, ker v 15 dneh od prejema napotitvenega sklepa stečajnega senata ni podala predloga za nadaljevanje postopka v tej pravdi. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu sklicevalo na sodno prakso in sicer na sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. III Ips 45/99 z dne

28.5.1999, v katerem je zavzeto stališče, da mora upnik v 15 dneh od prejema napotivenega sklepa predlagati nadaljevanje postopka, sicer se tožba zavrže. Vendar je treba ugotoviti, da je to stališče bilo zavzeto glede na določbe ZPP iz leta 1977 in ne ob določbah sedaj veljavnega ZPP, ki se razlikujejo od določb prej veljavnega ZPP.

Sodišče druge stopnje je po pregledu baze sodnih odločb višjih sodišč in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ugotovilo, da so v bazi odločb višjih sodišč tudi ob uporabi določb sedaj veljavnega ZPP glede tega vprašanja različne sodne odločbe. V bazi višjega sodišča sta dve odločbi, v katerih je zavzeto stališče, da mora upnik v roku iz napotitvenega sklepa vložiti predlog za nadaljevanje postopka, ne glede na to, da je sodišče že nadaljevalo postopek s prevzemom pravde s strani stečajnega upravitelja (tako odločbi VSL I Cpg 554/2003 in VSL I Cpg 152/2001). V teh odločbah se sodišči nista opredelili do spremenjene ureditve v ZPP glede nadaljevanja prekinjenega postopka.

Obstoji pa več odločb z drugačnim stališčem, in sicer odločba VSL I Cpg 569/2002, I Cpg 97/2001, I Cpg 553/2004 in neobjavljena odločba VSL I Cpg 423/2002), v katerih pa je zavzeto drugačno stališče kot v prej navedenih dveh odločbah. Tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča Republke Slovenije, opr. št. III Ips 85/2004, obljavljeni v bazi sodnih odločb, izhaja, da je bilo o upnikovi tožbi meritorno odločeno in tožba ni bila zavržena, čeprav upnik predloga za nadaljevanje prekinjene pravde ni vložil v roku, ki ga je določilo stečajno sodišče s sklepom o napotitvi.

V tem postopku je sodišče pravdni postopek nadaljevalo tako, kot je določeno v 1. odst. 208. člena ZPP in je zato neutemeljen zaključek sodišča, da bi moral biti predlog za nadaljevanje vložen s strani tožeče stranke. Tožeča stranka je v tem postopku svoj pravni interes na vodenju te pravde izkazovala z drugimi ravnanji, saj je predložila sodišču prve stopnje dokazilo, da je prijavila terjatev v stečajnem postopku, udeležila se je tudi naroka, ki ga je sodišče razpisalo potem, ko je pravdo nadaljevalo in na naroku dne 12.1.2005 tudi predložila sklep o napotitvi na pravdo. Zato je neutemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka nima pravnega interesa na predmetni tožbi.

Sodišče druge stopnje je zato pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (3. odst. 165. člena ZPP).