Jedro

Po drugem odstavku 71. člena ZIZ dolžniku v predlogu za odlog izvršbe ni treba zatrjevati nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, vendar pa mora zatrjevati obstoj posebnih upravičenih pogojev oziroma obstoj tistih okoliščin, ki omogočajo odlog izvršbe. Posebno upravičeni razlogi sicer predstavljajo pravni standard, za katerega zakonodajalec ni taksativno določil, v kakšnih primerih ga je potrebno upoštevati, temveč ga je potrebno presojati v vsakem posameznem primeru. Vendar že sama gramatikalna razlaga drugega odstavka 71. člena ZIZ, ki določa, da se izvršba lahko odloži v primeru podanih posebno upravičenih razlogov, pomeni, da mora stranka v skladu s 7. in 212. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ zatrjevati obstoj tistih okoliščin, v katerih se trenutno nahaja, do izboljšanja pa bo prišlo v bližnjem časovnem obdobju. Posebno upravičeni razlogi morajo biti izjemne narave in tudi ne smejo trajati nedoločno dolgo, pri tem pa je na stranki, da pove, kakšen načrt poplačila upnikov za čas predlaganega odloga izvršbe, ima.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnika J. d. o. o. in E. E. sama krijeta vsak svoje priglašene stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnice za odlog izvršbe z dne 29. 1. 2020 zavrnilo. Ugotovilo je, da dolžnica ni izpolnila pogojev za odlog izvršbe po prvem odstavku 71. člena ZIZ, saj ni izkazala vložitve enega od taksativno naštetih vloženih pravnih sredstev, poleg tega pa tudi ni zatrjevala, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpela nenadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki jo odlog lahko povzroči upniku. Nadalje je ugotovilo, da dolžnica ni izpolnila pogojev po drugem odstavku 71. člena ZIZ, ker ni zatrjevala posebnih okoliščin, na podlagi katerih bi sodišče lahko odložilo izvršbo.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnica in poudarja, da kljub težki življenjski situaciji odplačuje dolg in zato upniki z odlogom ne bi utrpeli nobene škode. Škodo bi kvečjemu utrpela dolžnica. Zaradi dinamike odplačevanja je zato nesmotrno voditi izvršilni postopek in povzročati nepotrebne stroške. Upnik Banka A. d. d. je podal odlog izvršbe za eno leto, ostala pristopna upnika pa sta dala odlog za krajše obdobje, vendar bosta v primeru, da bo potrebno, odlog tudi podaljšala. V primeru prodaje na javni dražbi pa nobeden od navedenih upnikov ne bi prišel do poplačila, saj je prvi na vrsti upnik Banka B. d. d., ki ima terjatev v znesku 60.000,00 EUR. Poudarja tudi, da po Noveli ZIZ-J kot pogoj za odlog izvršbe na predlog dolžnika po drugem odstavku 71. člena ZIZ ni potrebno izkazati verjetnosti nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Sodišče mora presoditi le, ali so razlogi, ki jih je dolžnik navedel, posebno upravičeni.

3. Upnika J. d. o. o. in E. E. sta vložila odgovor na pritožbo in predlagala zavrnitev dolžničine pritožbe. Oba sta priglasila stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Ur. l. RS št. 51/98 s spremembami).

6. Sprememba Zakona o izvršbi in zavarovanju z Novelo ZIZ-J je drugi odstavek 71. člena ZIZ novelirala tako, da se beseda sodišče sme nadomesti z besedilom ne glede na prejšnji odstavek sme sodišče. To pomeni, da je dopustno na dolžnikov predlog odložiti izvršbo tudi v vseh drugih primerih, ko so zato podani posebno upravičeni razlogi. Dolžnica sicer pravilno tolmači določbo 71. člena ZIZ, po kateri po prvem odstavku 71. člena lahko sodišče na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo pod pogoji, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, ter pod nadaljnjimi pogoji, če dolžnik vloži pravno sredstvo, ki je taksativno našteto v 1 do 11. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da teh pogojev dolžnica ni izpolnila že s tem, ko ni vložila nobenega od taksativno naštetih pravnih sredstev iz prvega odstavka 71. člena ZIZ, hkrati pa tudi ni zatrjevala, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpela nenadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki jo odlog lahko povzroči upniku. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno presojalo pogoje po drugem odstavku 71. člena ZIZ, po katerem dolžniku v predlogu za odlog izvršbe ni sicer treba zatrjevati nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, vendar pa mora zatrjevati obstoj posebnih upravičenih pogojev oziroma obstoj tistih okoliščin, ki omogočajo odlog izvršbe. Sodišče prve stopnje je v točki 5 obrazložitve pravilno navedlo, da obstoj teh okoliščin dolžnica sploh ni zatrjevala. Iz dolžničinega predloga za odlog izvršbe z dne 29. 1. 2020 namreč izhaja le, da se z upniki dogovarja za odlog izvršbe za dvanajst mesecev, v tem času pa naj bi dolžnica z upniki rešila celotno zadevo. V tem predlogu tako dolžnica sploh ni zatrjevala obstoja posebno upravičenih razlogov. Dogovarjanje z upniki za odlog izvršbe pa ne pomeni, da je dolžnica takšen dogovor že dosegla, kar bi lahko bilo pravno pomembno dejstvo, ki bi se upoštevalo pri odlogu izvršbe. Poleg tega pa dolžnica tudi ni zatrjevala časovnega načrta poplačila vseh upnikov. Posebno upravičeni razlogi sicer predstavljajo pravni standard, za katerega zakonodajalec ni taksativno določil, v kakšnih primerih ga je potrebno upoštevati, temveč ga je potrebno presojati v vsakem posameznem primeru. Vendar že sama gramatikalna razlaga drugega odstavka 71. člena ZIZ, ki določa, da se izvršba lahko odloži v primeru podanih posebno upravičenih razlogov, pomeni, da mora stranka v skladu s 7. in 212. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ zatrjevati obstoj tistih okoliščin, v katerih se trenutno nahaja, do izboljšanja pa bo prišlo v bližnjem časovnem obdobju. Posebno upravičeni razlogi morajo biti izjemne narave in tudi ne smejo trajati nedoločno dolgo, pri tem pa je na stranki, da pove, kakšen načrt poplačila upnikov za čas predlaganega odloga izvršbe, ima. Kot je pravilno sodišče pojasnilo, je z dolžničinim predlogom za odlog izvršbe soglašal upnik A. J. za obdobje treh mesecev, upnik E. E. za obdobje dveh mesecev in upnik Banka A. d. d. za obdobje dvanajstih mesecev. Dolžnica niti ni trdila, da bi z upniki sklenila kakršenkoli dogovor o obročnem plačilu niti ni zatrjevala finančne rekonstrukcije poplačila upnikov. Zato je sodišče prve stopnje predlog dolžnice za odlog izvršbe pravilno zavrnilo, saj dolžnica ni izpolnila pogojev niti po prvem odstavku 71. člena ZIZ niti po drugem odstavku 71. člena ZIZ.

7. Glede navedb v pritožbi, da dolg kljub težki življenjski situaciji odplačuje, upniki pa z odlogom ne bi utrpeli nobene škode in da v primeru prodaje nepremičnine nobeden od upnikov ne bi prišel do poplačila, saj je prvi na vrsti za poplačilo upnik Banka B. d. d., pa predstavljajo nedovoljene pritožbene novote po določbi 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnica ni trdila, zakaj teh navedb ni mogla brez svoje krivde navesti že v svojem predlogu za odlog izvršbe.

8. Nenazadnje pa tudi ni mogoče prezreti, da je sodišče prve stopnje že razpisano prvo dražbo dolžničinih nepremičnin preklicalo in je dolžnica dejansko že dosegla odlog izvršbe vse od vloženega predloga za odlog izvršbe dne 29. 1. 2020 do tega trenutka.

9. Iz navedenih razlogov je zato pritožba dolžnice neutemeljena, sklep sodišča prve stopnje pa pravilen in zakonit (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Upnika J. d. o. o. in E. E. krijeta vsak svoje stroške odgovora na pritožbo. Z navedbami v odgovoru na pritožbo namreč v ničemer nista pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča.