Jedro

Pravnomočne odločitve v nepravdnem postopku zaradi delitve solastnine ni mogoče izpodbijati z ugovorom po izteku roka. Tak ugovor je pravno sredstvo v izvršilnem postopku, ta postopek pa ni izvršilni. Pravnomočne odločitve v nepravdnem postopku tudi ni mogoče izpodbijati z revizijo (34. člen ZNP); tudi sicer pa so izredna pravna sredstva lahko vložena le po pooblaščencu, ki je odvetnik (91. člen ZPP), stranka sama jih lahko vloži le, če izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ponavljajoče vlaganje nedopustnih pravnih sredstev sodišče lahko kaznuje z denarno kaznijo, če oceni, da gre za zlorabo pravic (tretji odstavek 11. člena ZPP).

Tisti, ki prejema socialno pomoč, ni na podlagi zakona oproščen plačila sodne takse. O oprostitvi odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena ZST-1). Vsebino predloga ureja drugi odstavek 12. člena ZST-1. Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje le v postopku, v katerem je izdan, in od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanem sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor zoper plačilni nalog s 3. 10. 2017. 2. Nasprotna udeleženka v pravočasni pritožbi (vloga je naslovljena ugovor in zahteva) ponavlja že večkrat1 ponovljene razloge, ki se tičejo odločitve o predlogu za delitev nepremičnin. Meni, da predlagatelj predloga za delitev ni (bil) upravičen podati in da za vodenje postopka delitve ni materialne podlage. Njenih nepremičnin nima nihče pravice deliti. Za nezakonita označuje postopka In 141/2017 ter In 171/2014. Predlaga spremembo odločitve o delitvi tako, da se odločba o delitvi razveljavi, predlog za delitev pa zavrže. Šteje, da je sodišče takso odmerilo napačno. Ker je prejemnica socialne pomoči, je plačila sodne takse oproščena.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz aktivnosti nasprotne udeleženke v tem postopku in iz navedb v njenih vlogah pritožbeno sodišče ugotavlja, da slabo razume potek postopka in fazo, v kateri je. Postopek je pravnomočno zaključen, nasprotna udeleženka vlaga številne laične vloge, pooblaščenca je več ne zastopata. Pritožbeno sodišče tako sodišče prve stopnje opozarja, da mora stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. V tej luči naj bo sodišče pozorno tudi, da se trditve v vlogah nasprotne udeleženke ne nanašajo le na ta, ampak tudi na druge postopke, in presodi, ali bi bilo morda treba vloge, ki jih nasprotna udeleženka vlaga, posredovati v spisa In 141/2017 ter In 171/20142. 5. Pritožnici pa višje sodišče pojasnjuje: v tej nepravdni zadevi je bilo s sklepom N 52/2010-41 s 13. 5. 2013 odločeno o delitvi solastnih nepremičnin. Nasprotna udeleženka se zoper sklep ni pritožila, pritožil pa se je predlagatelj, tako da je sklep postal pravnomočen z zavrnitvijo njegove pritožbe 30. 4. 2014. Pravnomočne odločitve v nepravdnem postopku zaradi delitve solastnine ni mogoče izpodbijati z ugovorom po izteku roka. Tak ugovor je pravno sredstvo v izvršilnem postopku3, ta postopek pa ni izvršilni. Pravnomočne odločitve v nepravdnem postopku tudi ni mogoče izpodbijati z revizijo (34. člen Zakona o nepravdnem postopku; ZNP); tudi sicer pa so izredna pravna sredstva lahko vložena le po pooblaščencu, ki je odvetnik (91. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP), stranka sama jih lahko vloži le, če izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Koristno bi bilo, da si nasprotna udeleženka poišče pravno pomoč, da si ne bo s ponavljajočim se vlaganjem nedopustnih pravnih sredstev povzročila škode; ponavljajoče vlaganje nedopustnih pravnih sredstev sodišče lahko celo kaznuje z denarno kaznijo, če oceni, da gre za zlorabo pravic (3. odstavek 11. člena ZPP).

6. Glede na navedbo v pritožbi, da je pritožnica prejemnica socialne pomoči, pritožbeno sodišče nasprotni udeleženki po pooblastilu iz 12. člena ZPP pojasnjuje, da tisti, ki prejema socialno pomoč, ni na podlagi zakona oproščen plačila sodne takse. O oprostitvi odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke (1. odstavek 12. člena Zakona o sodnih taksah; ZST-1). Vsebino predloga ureja 2. odstavek 12. člena ZST-1. Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks pa učinkuje le v postopku v katerem je izdan, in od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo. Velja za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje (13. člen ZST-1), predlog se lahko vloži do izteka roka za plačilo sodne takse, ki je določen v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse.

7. Nazadnje je pritožbeno sodišče opravilo še uradni preizkus izpodbijanega sklepa, ker pritožnica z razlogi, s katerimi je prvostopenjsko sodišče zavrnilo njen ugovor zoper plačilni nalog, ne polemizira (2. odstavek 350. člena ZPP). Taksna obveznost obstaja. Nasprotna udeleženka je vložila pritožbo, ki ni posebej taksirana in ni takse prosta. V tar. št. 9641 ZST-1 je za takšno pritožbo predpisana sodna taksa 30 EUR. Pritožnica ne zatrjuje, da bi to sodno takso že plačala, spisovni podatki pa plačila tudi ne potrjujejo.

8. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo.

1 To je deveta vloga z v bistvenem enako vsebino. 2 Iz obravnavane pritožbe ni mogoče ugotoviti pred katerim sodiščem tečeta. 3 56. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).