Jedro

Pristanek na prestavitev služnosti brez povračila je taka odpoved pravici, ki je pooblaščenec v imenu lastnika zemljišča ne sme prevzeti brez posebne pooblastitve za tak posamezen primer.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje tako spremeni, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi: "1. Služnostna pravica, ki jo imajo toženci M. Č., M. G. in B. P., kot lastniki parcele št. 1299/2 k.o. G. v breme parcele tožečih strank R. V. in M. V., kot lastnikov parcele št. 1298 k.o. G. in ki poteka z javne poti po parceli tožečih strank 1298 mimo hiše na parcelo št. 1299/2 k.o. G., se ukine.

2. Prvim trem tožencem se v korist njihove parcele št. 1299/2 k.o. G. določi služnostna pravica vožnje v breme parcele št. 1300/2 k.o. G., last A. F., pri čemer ta služnostna pot poteka z javne poti po skrajnem jugozahodnem delu parcele št. 1300/2 na parcelo prvih treh tožencev št. 1299/2 k.o. G. 3. Prvi trije toženci oz. vsakokratni lastniki parcele št. 1299/2 k.o. G. so dolžni opustiti vsako hojo in vožnjo po parceli tožnikov št. 1298 k.o. G. 4. Toženci so dolžni nerazdelno plačati tožnikoma vse njune pravdne stroške tega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila," zavrne.

Tožnika R. V. in M. V. sta nerazdelno dolžna povrniti prvi toženki M. Č. 4.000,00 SIT njenih stroškov prvostopnega postopka, četrtemu tožencu M. S. pa 11.800,00 SIT njegovih stroškov pritožbenega postopka, vse v 15 dneh pod grožnjo izvršbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zahtevku tožnikov, povzetem v izreku te sodbe, ugodilo in tožencem naložilo, da morajo nerazdelno plačati tožnikoma njune pravdne stroške v znesku 65.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje je četrti toženec M. S. vložil pritožbo, s katero jo izpodbija iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Predvsem meni, da v tej pravdi ni mogel nastopiti kot toženec, saj ni lastnik ali posestnik zemljišča, na katero bi naj po izpodbijani sodbi bila služnost prestavljena. V tej vlogi bi lahko nastopila le lastnica A. F. Njenega pooblastila oz.

odobritve za prestavitev služnosti na njeno zemljišče pa nima in nikoli ni imel. V nadaljevanju pritožbenih navedb graja prvostopno razlago učinkov pooblastila, ki mu ga je dala lastnica A. F., sicer pa izpodbija tudi v postopku na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožnika sta na pritožbo četrtega toženca odgovorila in predlagala, da se naj kot neutemeljena zavrne in izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o prestavitvi služnosti na zemljišče last A. F. (katere privolitev v tako spremembo se niti ne zatrjuje) oprlo predvsem na pooblastilo z dne 27.7.1972, iz katerega po ugotovitvah sodišča prve stopnje izhaja, da je A. F. pooblastila četrtega toženca za svojega zastopnika v vseh ozirih - kar pomeni, da gre v danem primeru za generalno pooblastilo, ki četrtemu tožencu omogoča pravno učinkovito zastopanje imenovane pooblastiteljice v vseh poslih v zvezi z upravljanjem njenega premoženja. Iz tega je sodišče prve stopnje sklepalo, da je na podlagi takega pooblastila s strani četrtega toženca podpisana izjava z dne 7.6.1991, v kateri se je strinjal s prestavitvijo služnosti na zemljišče A. F., zadosten razlog za ugoditev tožbenemu zahtevku. Vendar pa je taka odločitev materialnopravno zmotna, saj z njo ni upoštevana določba 4. odstavka 91. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), po kateri se pooblaščenec med drugim ne sme brez posebne pooblastitve za vsak posamezen primer in brez povračila odpovedati kakšni pravici (kar omejitev lastninske pravice gotovo je). Ker posebnega pooblastila za tak primer četrti toženec ni imel, se tudi ni mogel pravno veljavno in učinkovito zavezati v breme pooblastiteljice. To pa pomeni, da ni izpolnjen temeljni pogoj za prestavitev služnosti na zemljišče tretjega - namreč privolitev lastnika potencialnega služečega zemljišča. Zato je bilo treba na podlagi 4. točke 373. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izpodbijano sodbo ustrezno spremeniti. Oporo za tako spremembo prvostopone sodbe v celoti zgolj na podlagi pritožbe četrtega toženca pa je pritožbeno sodišče imelo v določbi 201. člena ZPP.

Spričo spremembe prvostopne sodbe je moralo pritožbeno sodišče glede na določbo drugega odstavka 166. člena ZPP odločiti tudi o stroških vsega postopka. Od vseh tožencev je na prvi stopnji priglasila stroške pravdnega postopka le prva toženka in to v višini stroškov prevoza za štirikratni prihod na sodišče, kar ji je bilo treba v celoti priznati in glede na izid pravde naložiti v plačilo tožnikoma (154. člen ZPP). Enako velja za pritožbene stroške četrtega toženca, ki so bili odmerjeni v skladu s Tarifo za storitve pravne pomoči in Zakonom o sodnih taksah na način, kot je to podrobneje razvidno iz odmere stroškov v pritožbi priloženem stroškovniku.

Določbe ZPP in ZOR, na katere se pritožbeno sodišče sklicuje, so bile uporabljene na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I).