Jedro

Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR, zato se za postopek uporabljajo določbe, ki veljajo za spor majhne vrednosti. Če se stranka, ki je bila pravilno vabljena, brez opravičenega razloga ne udeleži naroka, ki ga je brez predloga strank razpisalo sodišče, njena pasivnost odseva v sprejetju tveganja izida dokaznega postopka. Šteje namreč se, da stranka umika vse dokazne predloge, razen tistih listinskih dokazov, ki jih je predhodno že predložila sodišču (prvi odstavek 455. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Med strankama ni bilo sporno, da je tožnica za toženca opravljala popravilo avtomobila in mu za to izdala račun, ki ga je toženec poravnal le delno. Tožnica je v pravdi zahtevala še plačilo preostanka – tj. 254,54 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Toženec je zatrjeval, da se je s predstavnikom tožnice dogovoril, da se mu plačilo spornega zneska zaradi nekvalitetno opravljenega popravila odpusti. Stranki nista zahtevali izvedbe naroka, a ga je sodišče prve stopnje navkljub temu razpisalo. Na narok, na katerem naj bi sodišče zaslišalo stranke in priče, tožnica ni pristopila.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek, tožnici pa naložilo plačilo pravdnih stroškov.

3. Tožnica je vložila pritožbo, s katero sodbo izpodbija v celoti in iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Sodišču prve stopnje očita, da ni zaslišalo priče, ki jo je predlagala, niti za to ni navedlo ustreznih razlogov. Izpostavlja, da je pred tem sprejelo drugačen dokazni sklep. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR, zato se za postopek uporabljajo določbe, ki veljajo za spor majhne vrednosti (1. odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Ena od posebnosti teh sporov je močno poudarjeno načelo ekonomičnosti postopka, ki se (med drugim) odraža v načelno neobvezni izvedbi naroka. Narok se v teh postopkih izvede le na predlog strank ali takrat, ko sodišče oceni, da je potreben (1. in 2. odstavek 454. člena ZPP).

6. Če se stranka, ki je bila pravilno vabljena, brez opravičenega razloga ne udeleži naroka, ki ga je brez predloga strank razpisalo sodišče, njena pasivnost odseva v sprejetju tveganja izida dokaznega postopka. Šteje namreč se, da stranka umika vse dokazne predloge, razen tistih listinskih dokazov, ki jih je predhodno že predložila sodišču (1. odstavek 455. člena ZPP).

7. Prav za takšno situacijo je šlo v tem primeru. Zakaj je sodišče prve stopnje štelo, da je tožničin predlog za zaslišanje priče umaknjen, je nazorno razvidno tudi iz izpodbijane sodbe.1 Zaradi fikcije umika dokaznega predloga torej sodišče prve stopnje sploh ni odločalo o izvedbi tega dokaza, posledično pa niti ni bilo treba (oz. niti ni bilo mogoče) navajati razlogov za zavrnitev dokaznega predloga.

8. Ker so torej po presoji višjega sodišča pritožbeni očitki neutemeljeni in hkrati ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP); odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

1 Zlasti točka 8, nato še točki 9 in 11 izpodbijane sodbe.