22. 1. 2019

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Jožef Pintarič, Ljubljana, na seji 22. januarja 2019

sklenil:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 679/2018 z dne 23. 8. 2018 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. P 1/2016 z dne 5. 3. 2018 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je kot nedovoljenega zavrglo predlog za obnovo postopka, ki ga je pritožnik vložil sam, brez odvetnika, in hkrati ni izkazal, da bi imel opravljen državni pravniški izpit. Višje sodišče je zavrnilo njegovo pritožbo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitve 22., 23. in 25. člena Ustave. Meni, da sta v zvezi s postopkom odločanja o glavni stvari podana obnovitvena razloga iz 4. in 10. točke prvega odstavka 394. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je predlog za obnovo vložil sam, ker je bila njegova zahteva za brezplačno pravno pomoč zavrnjena, sredstev za odvetnika pa nima. Meni, da ima pravico do sodnega varstva in da bi moralo sodišče na to paziti po uradni dolžnosti. Predlaga izjemno obravnavo ustavne pritožbe pred izčrpanjem pravnih sredstev. V zvezi s tem pojasnjuje, da je v tem postopku že enkrat predlagal obnovo postopka, da je sodišče takrat njegov predlog kot prepoznega zavrglo, Višje sodišče je zavrnilo pritožbo, revizijo zoper ta sklep pa je Okrožno sodišče v Murski Soboti s sklepom št. P 1/2016 z dne 26. 9. 2017 kot nedovoljeno zavrglo. Odločilo je, da ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan. Pritožnik meni, da bi sodišče tudi tokrat odločilo enako. Navaja, da bi zanj in za ženo z izvrševanjem sodbe nastale nepopravljive posledice, ki bi ogrozile njuno eksistenco.

3.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zoper sklep sodišča druge stopnje, ki je potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obnovo postopka, je dovoljena revizija,[1] ki je pritožnik ni vložil.

4.Po drugem odstavku 51. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice. Predmet izpodbijanega sklepa je procesna odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka kot nedovoljenega zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, kamor sodi tudi obnova postopka, lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP). Sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena ZPP, in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP (prvi odstavek 91. člena ZPP). Pritožnik ne trdi, da bi sodišče odločilo v nasprotju z navedenim, pojasnjuje le, da je predlog za obnovo vložil sam, ker je bila njegova zahteva za brezplačno pravno pomoč zavrnjena, sredstev za odvetnika pa nima. S temi navedbami ne izkaže očitnih kršitev 22., 23. ali 25. člena Ustave kot tudi ne kršitve 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Pravica do pritožbe več od dvostopenjskega sojenja ne zagotavlja. Pravica do sodnega varstva pa od sodišča ne zahteva vsebinskega odločanja o izrednem pravnem sredstvu, če zanj niso izpolnjene procesne predpostavke. Drugi pogoj za izjemno obravnavo, tj. nastanek nepopravljivih posledic, pritožnik le zatrjuje, a ga ne izkaže. Ker morata biti za izjemno obravnavo ustavne pritožbe kumulativno izpolnjena dva pogoja, tj. očitnost kršitve in nastanek nepopravljivih posledic, pritožnik pa ni izkazal ne prvega ne drugega, pogoji za izjemno obravnavo nedovoljene ustavne pritožbe niso izpolnjeni. Pojasniti velja, da predmet te odločitve ni sodba, s katero je bilo pritožniku naloženo plačilo denarnega zneska, temveč procesna odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka. Izpodbijani sklep tudi ni ovira za ponovno vložitev predloga za obnovo postopka, pod pogojem, da pritožnik najprej izpolni vse procesne predpostavke.

5.Glede na navedeno je senat ustavno pritožbo zavrgel, ker pravna sredstva niso izčrpana, pogoji za izjemno obravnavo pa niso izpolnjeni.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednik senata dr. Marijan Pavčnik ter člana dr. Dunja Jadek Pensa in dr. Rajko Knez. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Marijan Pavčnik Predsednik senata

[1]Prim. npr. sklepa Vrhovnega sodišča št. II Ips 325/2014 z dne 23. 4. 2015 in št. VIII Ips 156/2015 z dne 8. 12. 2015.