Jedro

Izvršilni naslov, v katerem ni navedeno, kje naj bi v naravi potekale novonastale parcele, ni primeren za izvršbo.

Izrek

Ugovoru se ugodi, sklep o izvršbi se razveljavi in se izvršba ustavi.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je po upnikovem predlogu na podlagi pravnomočne sodbe istega sodišča z dne 11.3.1997, opr. št. P 91/94 dovolilo izvršbo zoper dolžnika zaradi dosege dejanj tako, da se upnika na stroške dolžnikov pooblasti, da pri Ministrstvu za okolje in prostor RS, Geodetski upravi RS, Območna geodetska uprava Ljubljana, Izpostava Litija, Jerebova 14, Litija, naroči delitev parcele št. 713 v izmeri 4.000 m2, parcele št. 723 v izmeri 1.600 m2 in parcele št. 722/1 v izmeri 2.500 m2 in določitev novih parcel št. 713/..., št.723/... in št. 722/... .

Zaradi izterjave odmerjenih stroškov v znesku 20.740,00 s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in nadaljnjih izvršilnih stroškov je prvostopno sodišče dovolilo tudi rubež, cenitev in prodajo premičnih stvari dolžnikov.

Proti sklepu ugovarjata dolžnika in navajata, da v izvršilnem naslovu ni navedeno, kako naj se opravi delitev v naravi, tj. katere dele v naravi predstavljajo novo nastale parcelne številke. Delitev zemljišča se lahko opravi sporazumno ali po odločbi sodišča. V primeru sporazuma se stranke dogovorijo o poteku meje, kar pristojna geodetska uprava upošteva pri odmeri parcel. Po mnenju dolžnikov iz izvršilnega naslova ni mogoče ugotoviti, katere dele parcele naj Geodetska uprava odmeri. V sodni odločbi, ki je izvršilni naslov, tako ni jasen obseg izpolnitve obveznosti. Ta obseg ne more biti določen le z navedbo kvadrature, ampak bi moral biti določen z opisom novo nastalih parcel in mej. Menita, da izvršilni naslov ni primeren za izvršbo, saj Geodetska uprava takšnega sklepa ne more izvršiti brez opredelitve, kje naj v naravi potekajo meje novo nastalih parcel. Na ugovor je upnik odgovoril, da dolžnika ne navajata ugovornih razlogov po 55.členu ZIZ. Meni, da je izvršilni naslov primeren za izvršbo, saj je v izvršilnem naslovu naveden upnik, dolžnik, predmet (parcelacija), obseg (kvadratura) in čas izpolnitve. Način parcelacije pa je prepuščen geodetom. Predlaga zavrnitev ugovora.

Prvostopno sodišče je po določbi tretjega odstavka 58.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ugovor odstopilo pritožbenemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor je utemeljen.

Po določbi 21.člena ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve. Četudi velja v postopku izvršbe strogo formalno načelo, po katerem izvršilno sodišče ne preizkuša materialnopravne pravilnosti in zakonitosti terjatve iz izvršilnega naslova, pa to ne pomeni, da ne preizkusi, ali je izvršilni naslov primeren za izvršbo.

Gre za predpostavko dopustnosti izvršbe, ki mora biti podana, da se predlagano nadomestno dejanje (225.člen ZIZ) lahko opravi v skladu z izvršilnim naslovom. Sicer pa ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo, v določbi 55.člena ZIZ tudi niso taksativno navedeni. V obravnavani zadevi je izvršilni naslov pravnomočna sodba (A2), po kateri je dolžnikoma naloženo, da upniku izstavita listino, na podlagi katere se bo upnik po predhodni parcelaciji parcel dolžnikov (št. 713 v izmeri 4.000 m2, št. 723 v izmeri 1.600 m2 in 722/1 v izmeri 2500 m2) s strani pristojne geodetske uprave v zemljiški knjigi vknjižil kot izključni lastnik novo nastalih parcel (št. 713/..., 723/.... in 722/...). Zahtevek po izvršilnem naslovu, ki ga je prvostopno sodišče sprejelo v sodni izrek, je stvarnopravne narave in se tudi glede izvršljivosti (izvedbe) parcelacije podreja pravilom stvarnega prava. Dolžnika utemeljeno ugovarjata, da takšen izvršilni naslov ni primeren za predlagano izvršbo, saj iz sodne odločbe ni razviden obseg oziroma prostorske meje izpolnitve obveznosti. Ne glede na to, da je v izreku sodne odločbe navedena kvadratura parcel, ki naj bi nastale po izvedeni parcelaciji, pa v izreku ni opredeljeno kako oziroma kje naj bi v naravi potekala delitev sedanjih zemljiško-knjižnih parcel. Pri tem je potrebno pojasniti, da je geodetski upravi prepuščena seveda zgolj izvedba parcelacije, ne pa njena določitev. Da pa bi bilo parcelacijo mogoče izvršiti, mora biti v izvršilnem naslovu določno navedeno, od katerih delov parcel dolžnikov naj geodetska uprava odmeri predlagano kvadraturo novo nastalih parcel. Nadomestnega dejanja zaradi nedoločenosti obsega izpolnitve ni mogoče opraviti. Zato je v konkretnem primeru treba ugotoviti, da izvršba ni dopustna, saj izvršilni naslov, na katerega se sklicuje upnik v izvršilnem predlogu, ni primeren za izvršbo (21.člen ZIZ). Ker sodišče prve stopnje ne bi smelo dovoliti predlagane izvršbe, temveč bi moralo izdati sklep, s katerim bi predlog za izvršbo zavrnilo, ker ni bilo pogojev za dovolitev izvršbe, je podana uveljavljana kršitev določb postopka, zato je sodišče druge stopnje utemeljenemu ugovoru dolžnikov ugodilo in na podlagi 3.točke 365.člena ZPP/99 v zvezi s petim odstavkom 58.člena ZIZ sklep o izvršbi razveljavilo in izvršbo ustavilo.