Jedro

Obstoj premoženja zapustnika je pogoj za prehod na dediče oziroma Republiko Slovenijo ob njihovi odsotnosti ali odpovedi dedovanju, kot kaducitetno upravičenko.

Če zapustnik ni zapustil nobenega premoženja, ni predmeta, ki bi prešel na Republiko Slovenijo in tudi ne pride do kaducitete in tako pravnega nasledstva.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi opr. št. 5 Ig 2003/04592 z dne 29. 05. 2003 v zvezi s sklepom z dne 04. 10. 2006 in prekinjena s sklepom z dne 13. 10. 2008, nadaljuje zoper Republiko Slovenijo.

Zoper sklep je pravočasno pritožbo vložila Republika Slovenija. Navaja, da je s sklepom opr. št. D 253/2008 z dne 27. 05. 2009 Okrajno sodišče v Domžalah zapuščinski postopek po pokojnem A. B. ustavilo, ker je ugotovilo, da po zapustniku ni premoženja, ki bi bilo lahko predmet dedovanja. V nadaljevanju je izdalo dopolnilni sklep opr. št. D 253/2008 z dne 11. 08. 2009, v katerem je ugotovilo, da so se dediči odpovedali dediščini in niso odgovorni za zapustnikove dolgove, kar bi bilo jasno že brez dopolnilnega sklepa. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo z 9. členom Zakona o dedovanju, po katerem zapuščina brez dedičev postane lastnina Republike Slovenije. V konkretnem primeru pa je že Okrajno sodišče v Domžalah ugotovilo, da zapustnik nima premoženja, ki bi bilo lahko predmet dedovanja, torej, da zapuščine ni. V takšnem primeru ni predmeta, ki bi na podlagi 9. člena Zakona o dedovanju postal last Republike Slovenije. Glede na navedeno se izvršba ne more nadaljevati zoper Republiko Slovenijo.

Upnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče ob smiselni uporabi prvega odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem se postopek nadaljuje z dedičem, izvršbo nadaljevalo zoper Republiko Slovenijo. Svojo odločitev je oprlo na 9. člen Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD, Ur. l. SRS, št. 15/1976, s spremembami), po katerem zapuščina brez dedičev postane lastnina Republike Slovenije.

Pritožbeni očitek napačne uporabe materialnega prava in sicer določbe 9. člena ZD, je utemeljen.

Iz sklepa Okrajnega sodišča v Domžalah, opr. št. D 253/2008 z dne 27. 05. 2009, izhaja, da je bil zapuščinski postopek po pokojnem A. B. ustavljen, ker po zapustniku ni premoženja. Obstoj premoženja zapustnika pa je pogoj za prehod na dediče oziroma Republiko Slovenijo ob njihovi odsotnosti ali odpovedi dedovanju, kot kaducitetno upravičenko. Če premoženje zapustnika obstaja, o njegovi izročitvi Republiki Sloveniji odloči zapuščinsko sodišče s sklepom na podlagi 219. člena ZD. Če pa zapustnik ni zapustil nobenega premoženja, ni predmeta, ki bi prešel na Republiko Slovenijo in tudi ne pride do kaducitete in tako pravnega nasledstva.

Ker v konkretnem primeru ni premoženja, ki bi prešlo na Republiko Slovenijo, je sodišče prve stopnje napačno uporabilo odločbo 9. člena ZD in je pritožba utemeljena, zaradi česar ji je pritožbeno sodišče ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V nadaljevanju bo moralo sodišče prve stopnje stopnje upoštevati, da je postopek zaradi smrti stranke, ki v postopku nima pooblaščenca, prekinjen (1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in da se bo upoštevaje tretji odstavek 24. člena ZIZ, ki drugače kot 208. člen ZPP ureja nadaljevanje postopka izvršbe, kadar pride do spremembe upnika med postopkom (prim. 15. člen ZIZ), lahko nadaljeval šele ob ustreznem predlogu upnika.