Jedro

S popravnim sklepom ni mogoče odpravljati nasprotja med izrekom in obrazložitvijo, ki po svoji naravi predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi ter se popravni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 17. 12. 2007 spremeni tako, da se predlog tožeče stranke za popravo sodbe zavrne.

Tožena stranka sama krije stroške za odgovor na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo toženo stranko obsodilo na plačilo 3.467,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot so razvidne iz izreka. V preostalem delu je tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti zavrnilo. Na pobudo tožeče stranke je izdalo popravni sklep. Z njim je izrek sodbe popravilo tako, da se priznajo tudi zakonske zamudne obresti od zneska 385,33 EUR od 26. 4. 2004 dalje in od enakega zneska od dne 26. 4. 2005 dalje. Menilo je, da je prišlo pri izdelavi sodbe do očitne pisne pomote, ker je obrestni izrek v opisanem obsegu izostal. Proti popravnemu sklepu se pritožuje tožena stranka. Ne strinja se s stališčem sodišča, da so podani pogoji za izdajo popravnega sklepa. S popravnim sklepom sodišče namreč ni odpravilo očitne pisne napake, marveč je po stališču pritožnika odločilo o delu zahtevka, in sicer o tistem delu, glede katerega je bilo odločeno že pod točko II.2 izreka sodbe. Sodišče je namreč odločilo, da se tožbeni zahtevek glede zakonskih zamudnih obresti v preostalem delu zavrne. Po stališču pritožnika je bil tako zavrnjen tudi tisti del, ki se sedaj toženi stranki nalaga s popravnim sklepom. Odločitev o obrestih bi tožeča stranka lahko izpodbijala le s pritožbo.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki. Ta je nanjo odgovorila in navedla, da je iz obrazložitve jasno, da je sodišče zakonske zamudne obresti tudi v spornem obsegu priznalo tožeči stranki in da je šlo le za očitno pisno pomoto.

Pritožba je utemeljena.

Če neka odločitev sodišča pomotoma (zaradi tehnične napake) izostane iz izreka odločbe, gre izjemoma lahko za položaj, ki ga je mogoče popraviti z institutom poprave sodbe (328. člen Zakona o pravdnem postopku; Ur. l. RS št. 73/2007, v nadaljevanju ZPP). (1) Spet drugačen je položaj, ko je iz obrazložitve očitno, da sodišče o delu zahtevka sploh ni odločilo. V takšnem primeru lahko stranka v 15 dneh zahteva izdajo dopolnilne sodbe (325. člen ZPP).

Tretji možen procesni položaj pa je podan, ko je v izreku o delu zahtevka odločeno, vendar se takšna odločitev (ki brez pritožbe postane pravnomočna) ne sklada z razlogi sodbe. V takšnem procesnem položaju ima stranka možnost v pritožbenem roku nastalo procesno anomalijo izpodbijati s pritožbo. Če tega v pritožbenem roku ne stori, tudi procesne anomalije več ni, marveč je le še pravnomočna odločitev, ki jo vsebuje izrek ter jo je treba spoštovati. To velja ne glede na to, ali so razlogi sodbe morebiti v nasprotju z izrekom. Pravnomočnost namreč takšno napako pravno ozdravi.

Tako v primeru dopolnitve sodbe kot v primeru nasprotja med izrekom in obrazložitvijo, mora stranka v 15 dneh to uveljavljati pred sodiščem. V prvem primeru mora v tem roku predlagati izdajo dopolnilne sodbe, v drugem primeru pa to kršitev uveljavljati s pritožbo. Če bi sodišče tovrstne napake odpravljalo s popravnim sklepom (kadarkoli – primerjaj 328. člen ZPP), bi trčilo ob institut pravnomočnosti (2).

Odločitev, ali so bili v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za izdajo popravnega sklepa, je torej odvisna od vprašanja, ali je odločitev o spornem delu obrestnega zahtevka res tehnično izpadla iz izreka ter odločitve o tem delu zahtevka v izreku torej ni. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev o vseh uveljavljenih obrestih vsebovana v izreku. Del, ki mu je bilo ugodeno, je obsežen v točki II.1 sodbe, del, ki je zavrnjen, pa v celoti pod točko II.2. O spornem delu obrestnega zahtevka je bila torej odločitev v izreku sodbe razglašena – in sicer, da se ta ta del zahtevka zavrne. Ker se tožeča stranka proti sodbi ni pritožila, je odločitev postala pravnomočna. Iz vsega povedanega je torej razvidno, da pogoji za popravo sodbe niso bili podani. Sklep sodišča prve stopnje je torej napačen, saj nasprotuje pravilu 328. člena ZPP (pogoji za izdajo popravnega sklepa niso podani). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo ter popravni sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlog za popravo sodbe, ki ga je vložila tožeča stranka, zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP).

(1) Primerjaj: Jože Juhart; Zakon o pravdnem postopku s pojasnili, Ljubljana 1963, stran 350. (2) Prim. sklepa VS RS, opr. št. Cp 2/2002 in Cp 11/2007.